Rdeča žitna polja
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. maj 2016 ob 10:15

Odpri galerijo

Žitna polja so včasih rdeče žarela, danes pa cvetoči poljski mak uzremo le redko. Zato se je težko upreti fotografiranju idilične podobe, ko se nam ta ponudi. 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Apr 2020 at 13:26

0 ogledov

Natečaj poslikave panjskih končnic
Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici velikosti 28 × 13 × 1,5 centimetrov. Če to ni mogoče, jih lahko ustvarite na drugih materialih enake velikosti. Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki soupodobljeni na klasičnih panjskih končnicah, priporočajo, da narišete motive, povezane s pridelavo hrane v domačem okolju in pomenom čebel pri tem. Svoj izdelek fotografirajte in fotografijo objavite na facebook strani ČZS ali pa jo pošljite na e-naslov: simon.golob@czs.si. Pripišite ime in starost avtorja, saj bodo izdelki razvrščeni v dve starostni skupini, do 15 let in nad 15 let. Sodelujete lahko do 10. maja, najboljše in najbolj izvirne panjske končnice bodo nagradili. Fotografija: arhiv ČZS

Fri, 3. Apr 2020 at 13:16

0 ogledov

Pridružile so se jim nove članice
O delu društva, ki povezuje okoli sto članic, je poročala predsednica Majda Markovič. Povedala je, da se je upravni odbor lani sestal 12-krat, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu. »Mesečni sestanki nam omogočajo, da se sproti odločamo in rešujemo aktualne zadeve, zato bomo z njimi nadaljevale,« je povedala predsednica. V društvu ne poznajo zatišja, saj se dogodki vrstijo vse leto. Februarja se že tradicionalno udeležujejo srečanja kmetic Pomurja, na katerem se družijo kmetice z obeh bregov Mure in prisluhnejo tudi zanimivim predavanjem. Društvo ohranja prijateljske vezi s stanovskimi društvi v svoji okolici, redno pa sodeluje tudi pri dogodkih krovne stanovske organizacije Zveze kmetic Slovenije. Društvo vsako leto pripravi raznovrstne aktivnosti za svoje čanice. Zelo priljubljene so ekskurzije in kulinarični tečaji, pohvalno pa je, pravi predsednica, da se je lani več članic udeležilo 60-urnega tečaja angleškega jezika. Tečaj je bil brezplačen, organizirala pa ga je LUMS, Ljudska univerza Murska Sobota. Utrinek z razstave Igrače iz babičine skrinje Pred velikonočnimi prazniki so lani sodelovale na 11. razstavi pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov v DUO centru Veržej, ki pa je letos žal ne bo. »Na razstavi smo z različnimi izdelki sodelovale Štefka Šterman, Marica Šijanec,Anica Osterc, Milena Farkaš in Majda Markovič,« je spomnila predsednica.Med letom so se udeležile tudi športnih dogodkov v domači občini, številne dogodke so obogatile s svojimi domačimi dobrotami, pripravile dobro obiskano razstavo o igračah iz babičine skrinje, ki so jo pripravile pod mentorstvom Mateje Rajh iz Ljudske univerze Murska Sobota. Večkrat so se tudi odpravile zdoma na strokovne ekskurzije. Povzpele so se na vrh stolpa Vinarium v Lendavi, si v Dobrovniku ogledale tropski vrt z orhidejami in vrtnarijo Adamič v Strehovcih. Na ekskurziji se jim je pridružilo tudi 21 članic pobratenega društva iz Krškega. Konec leta so si ogledale Ljubljano v praznični podobi, za prodajo na Miklavževem bazarju v Križevcih pa napekle 150 škatel piškotov ter del izkupička od prodaje podarile OŠ Križevci. Seznam aktivnosti je bil še mnogo daljši, kar dokazuje, da je društvo nepogrešljivo v lokalnem okolju in spodbuja k povezanosti v lokalni skupnosti. Ženske pa poskrbijo tudi za svoje dobro počutje in kondicijo s telovadbo v zimskem času in pohodi v toplejšem delu leta. KULINARIČNA PRIZNANJAMed članicami so priljubljena tudi kulinarična ocenjevanja. Na državnem ocenjevanju prleške kvasenice s skutnim nadevom v Svetem Juriju obŠčavnici je društvo zastopala le Ksenja Blagovič, zato predsednica upa, da sebo letos za sodelovanje opogumilo več članic. Na tekmovanju v pripravi prleške gibanice pa so sodelovale Nataša Belec, Draga Kosi in Majda Markovič. Majda Markovič je osvojila drugo mesto med ljubiteljskimi peki. Na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju je s svojimi izdelki lani sodelovalo pet članic: Elizabeta Kosi iz Ključarovcev je za navadne rogljičke prejela zlato priznanje, za skuto in navadni jogurt pa srebrno, Jana Divjak iz Dobrave je prejela zlato priznanje za stoodstotni biosok iz aronije, Marica Legen iz Bunčan zlato priznanje za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh, Metka Slavič iz Babincev zlato priznanje za očke in Dominika Ros iz Vučje vasi zlato priznanje za sončnično olje in srebrno za bučni namaz. Znak kakovosti sta lani prejeli dve članici: Elizabeta Kosi za navadne rogljičke in Marica Legen za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh. Rosova je prejela še srebrno priznanje na Mednarodnem ocenjevanju bučnih olj Alpe Adria v Varaždinu in bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije za kulinarični spominek. SEDEM NOVIH ČLANICKer se društva kmetic in podeželskih žena po vsej Sloveniji že vrsto let soočajo z upadanjem članstva, je Majda Markovič izjemno ponosna na to, da se jim vsako leto pridruži nekaj novih članic. Letos so medse sprejele Mileno Golinar iz Vučje vasi, Jožico Kovačič iz Dobrave, Lidijo Puconja iz Križevcev, Zdenko Babič iz Lukavcev ter Sonjo Horvat, Brigito Slavič in Majdo Brumen iz Ključarovcev. Nove članice je predsednica obdarila z biosemeni Amarant, vse članice pa so prejele anemono. Po uradnem delu občnega zbora so prisluhnile še predavanju o uporabi bio semen. Plan dela za letos so potrdile, a ga bodo prilagajale trenutnim razmeram. Fotografiji: arhiv društva

Tue, 31. Mar 2020 at 18:35

182 ogledov

Vpliv koronavirusa na kmetijstvo se že kaže
Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ... S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM. Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov. Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji. NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi. Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«. Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih. Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti. PROMOCIJA LOKALNE HRANE Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane. Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni. Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah. Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju. PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV - Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka. - Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize. - Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode. - Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene. - Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv. - Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije. - Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV. - Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij. - Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo. - Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali. - Denarno nadomestilo za skrb otrok. - Carina na uvožena vina. Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo. Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.

Tue, 31. Mar 2020 at 17:03

218 ogledov

Izjeme za kmetijstvo
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih površinah ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Dovoljuje pa nekatere izjeme v kmetijstvu, in sicer:  - prodajo in dostavo pridelkov in predelanih proizvodov s kmetije do kupca v drugi občini,- klanje goveda in nakup živine v drugi občini,- prodajo in dostavo sadik zelenjave,- spomladanska dela v sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in drugih trajnih nasadih,- delo na njivskih površinah (saditev krompirja, gnojenje njiv, priprava za setev koruze),- delo v steklenjakih in plastenjakih,- skrb za čebele, konje in ostale živali v drugi občini, ipd.

Mon, 30. Mar 2020 at 10:16

140 ogledov

Na občnem zboru praznovale 45 skupnih let
Bilo je še v prejšnjem stoletju, pisalo se je leto 1975 in bil je prvi pomladni mesec, ko so se podeželske ženske z območja Upravne enote Gornja Radgona tudi uradno povezale. Idejni vodja ustanovitve sprva aktiva kmečkih žena je bil Franc Erlich, takratni vodja KZ Gornja Radgona. Aktiv, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, je vodilo šest predsednic: Marija Gamzer, Marica Dirnberg, Marica Sirnik, Angelca Rakuša, Jožica Jančar in sedanja gonilna sila društva Vesna Bratuša. Prav vse predsednice so s svojim požrtvovalnim delom krepile vezi med članicami in ohranjale društvo v dobri kondiciji. Zato so kmečke ženske spoštovane, njihovo delo pa cenjeno. So nepogrešljive pri številnih prireditvah in dogodkih v domačem kraju in prav nič težko jim ni nameniti veliko svojega časa za to, da pomagajo bodisi s peko kruha, peciva za pogostitve bodisi s kulturnimi nastopi in razstavami, s katerimi popestrijo številne dogodke. Kot pravi sedanja predsednica Vesna Bratuša, je prav vsaka članica pomemben kamenček v mozaiku, ki ga skupaj sestavljajo že 45 let. Čeprav so v zadnjih petih letih nanizale veliko novih spominov, pa se za izdajo zbornika tokrat nisoodločile. »Tega bomo pripravile, ko bomo srečale Abrahama,« je šaljivo pristavila predsednica. Preden so zarezale v torto velikanko, so se spomnile in obdarile še nekaj posameznic – tistih, ki so lansko leto zaznamovale z vidnimi uspehi – in članico Miro Hamler, ustanovno članico društva, ki je aktivna članica društva vseh 45 let. Nagradile so nekaj posameznic za vidne uspehe, ki so jih dosegle lani.   Bratuševa se je zahvalila tudi vsem tistim, ki društvo in kmetice podpirajo. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez pomoči KZ Radgona na čelu z direktorjem Danilom Rihtaričem in strokovne podpore kmetijske svetovalke Metke Marinič. Posladkale so se s torto velikanko Praznovanje visokega jubileja so v društvu združile z rednim občnim zborom. Zbranim članicam je Bratuševa poročala o delu v lanskem letu, ki si ga bodo v društvu najbolj zapomnile po zmagi Brigite Petek na tekmovanju za mlado kmetico leta v Slovenj Gradcu. To je že druga članica, ki je osvojila ta prestižni naziv, leta 2013 je to uspelo Mileni Benko iz Spodnje Ščavnice. Med svojimi članicami pa so ponosne tudi na Marto Sever, nosilko naziva Kmetica leta 2007. Poleg najodmevnejšega uspeha se je lani zvrstilo tudi veliko drugih dogodkov, prireditev, srečanj, tečajev, tekmovanj, strokovnih izobraževanj, ekskurzij in kulturnih prireditev. In kaj jih čaka letos? »Rada bi izpostavila tri dogodke, in sicer tradicionalno prireditev Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki bo julija, konec poletja bomo dale vse od sebe pri soorganizaciji tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta, na katerem bosta Brigita in Uroš Hovnik iz Sel pri Slovenj Gradcu dobila svoja naslednika. Še prej pa bomo pomagale naši Brigiti, ki bo gostila stanovske kolegice iz vse Slovenije,« je povedala predsednica, ki so ji članice na lanskem občnem zboru že drugič zaupale mandat predsednice. Fotografije: arhiv društva

Fri, 27. Mar 2020 at 12:43

643 ogledov

Prva polovica turistične sezone je izgubljena
Na turističnih kmetijah ob italijanski meji je epidemija pokazala najslabši scenarij, pravi Mirela Peresin iz Turistične kmetije Breg v Dobrovi v Brdih. »Čeprav je kazalo, da bo spomladanska sezona zelo dobra, saj smo imeli veliko napovedanih gostov iz Avstrije in Nemčije, ki iz Italije preko Brd prehodijo vedno bolj priljubljeno pot Alpe Adria Trail, so se odpovedi vrstile ena za drugo. Da ne govorimo o italijanskih gostih, ki k nam prihajajo na nedeljska kosila, družinska praznovanja … vse je odpovedano. Naša družina je ostala brez prihodkov in tega izpada ne bomo mogli nadomestiti,« iskreno pove Peresinova. Vse bolj priljubljena destinacija je tudi Jezersko, kjer je Šenkova domačija v preteklih letih v obnovo kmetije in oživitev kmetijske dejavnosti vložila več kot milijon evrov, zato je trenutna kriza zanje velik udarec. »Del sredstev za obnovo predstavlja visok kredit, ki smo ga po zadnji naložbi šele začeli odplačevati. Ker trenutno nimamo prihodkov niti prihrankov, se bomo soočali s težavami z likvidnostjo in ne vemo, kako bomo dejansko prebrodili ta čas,« je povedala Polona Karničar s Šenkove domačije. Pravi, da računajo na odlog plačila kredita, dohodek pa bodo poskusili vsaj deloma nadomestiti s prodajo pridelkov in izdelkov, ki jih drugače prodajo na krožnikih s precej višjo dodano vrednostjo. »Ker smo specifična kmetija na visoki nadmorski višini na območju z omejenimi dejavniki pridelave in s širokim spektrom kmetijske pridelave, smo pri pridelavi hrane težko konkurenčni. Pri nas se prodaja vse v paketu: hrana, lokacija in doživetje kmetije. Vse to je brez gostov težko nadomestiti,« je povedala sogovornica.Tudi Urška Topolšek Planinšek iz Kmetije Urška v Stranicah meni, da večina turističnih kmetij preživi zaradi turizma na kmetiji. »Naše kmetije so premajhne, da bi nam preživetje omogočala osnovna kmetijska dejavnost. Finančnega izpada ne bomo mogli nadomestiti. Smo se pa nekatere turistične kmetije zelo hitro organizirale in začele ponujati hrano in zabojčke, kar je v danih razmerah nujno potrebno in pohvalno. Finančno pa je to daleč od tiste vrednosti, ki jo kmet dobi s »prodajo na mizi«. Če prodaš jajce na domu, je tisto iz ekološke reje vredno največ 0,30 evra, če to jajce spečeš gostu za zajtrk, je njegova vrednost desetkrat višja. Seveda pa je treba vedeti, da turistična kmetija nima 500 kokoši, ampak mogoče 50, zato ne more zaslužiti na količini pridelane hrane.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Turističnamkmetija je storitvena dejavnost in naša dodana vrednost je v celotnem paketu: domača/ekološka hrana + domače živali + podeželje + ljudje (družina) + tradicija. Tega na žalost ne moremo zapakirati v steklen kozarec in prodati na daljavo.« Podprimo domače!Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da bomo posledice epidemije čutili še veliko dlje, kot bo trajala epidemija. »Veseli bomo, če se bo epidemija umirila do poletja, vendar bo kriza zagotovo vplivala na vsa področja življenja in pomanjkanje sredstev za turistično potrošnjo v preostalem delu leta. Ne upam si napovedati, kako se bo vse skupaj odvijalo in nočem biti črnogleda, preveč optimistična pa vseeno nisem,« pravi Karničarjeva.Tudi Barbara Štern iz turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom upa, da bo najhuje hitro mimo in se bo življenje vrnilo v ustaljen ritem. Opaža pa, da se vsaka kmetija znajde po svoje. »Nekatere kmetije na družbenih omrežjih že nagovarjajo slovenske potrošnike, naj kupujejo hrano in izdelke pri lokalnem kmetu in se tako izognejo trgovinam ter podprejo slovenskega kmeta. Tudi mi bomo temu sledili in kupce povabili k nakupu naših izdelkov,« pravi Šternova. Barbara Štern, turistična kmetija Pri Kovačniku: »Upamo, da bodo po tej krizi ljudje začeli ceniti kmeta in se zavedati pomena hrane ter da ni kar samoumevno, da hrana pride na trgovske police.« »Verjamem, da bomo s spoštovanjem ukrepov vsi skupaj splavali iz te krize. Verjamem v slovenskega gosta in potrošnika. Pomembno je, da posegamo po slovenskih izdelkih, da počitnikujemo v Sloveniji in da se v teh časih še bolj zavedamo, kako pomembno je kupovati hrano od slovenskega kmeta, tega, da nam pohištvo izdeluje slovenski mizar, da kupujemo izdelke, narejene v Sloveniji … Če Slovenci stopimo skupaj, bomo tudi po tej krizi hitro splavali iz vode. In jaz verjamem v ljudi,« je optimistična Topolšek Planinškova. Pomoč države»Ker smo turistične kmetije finančno predvsem na plečih kmetijskega ministrstva, smo v izrazito neenakem položaju v primerjavi z ostalimi turističnimi subjekti. Kot nosilci dopolnilnih dejavnosti ne moremo kandidirati na razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter njemu podrejenih skladov ter SIB banke. To je črna luknja v največjem razcvetu turizma pri nas. Naj nas končno izenačijo s samostojnimi podjetniki tudi na tem področju, ne samo na davčnem,« je odločna Karničarjeva.Tudi Urška Topolšek Planinškova pravi, da tokrat od države resnično pričakuje, da turistične kmetije v njenih ukrepih ne bodo prezrte: »Pričakujem, da nam oprostijo vsaj plačevanje rednega kmečkega zavarovanja in da vključijo tudi dopolnilne dejavnosti v vse razpise in pomoči.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Ne predstavljam si, da zbolimo kmetje, ko bo treba začeti saditi, sejati in delati na njivah, v vinogradu … In kaj bomo potem ponudili gostom junija, julija, avgusta, če sedaj ne bi zmogli obdelati zemlje?« Matija Vimpolšek, Turistična kmetija Vimpolšek iz Brežic in predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS): »Svetujem, da ostanemo potrpežljivi in močni ter se pripravimo na ostanek sezone, če ta sploh bo. Vse, kar lahko storimo, je, da se posvetimo zemlji in na njej pripravimo vse, kar se da. Upajmo na najboljše, na pomoč kmetijskega in gospodarskega ministrstva. Najmanj, kar pričakujemo, je, da smo oproščeni plačila prispevkov in da nas MGRT upošteva v svojih razpisih.« Barbara Štern, TK Pri Kovačniku: »Ne verjamemo, da bo država pomagala. Na kmete se običajno pozabi, češ, saj kmetje imajo hrano. Ja, res je, preživeli bomo, a posledice bomo dolgo čutili. Kako dolgo, v tem trenutku ne ve nihče.« Počitnikujmo domaBojan Firbas iz Domačije Firbas v Cogetincih pravi, da se bodo pravi izzivi začeli šele, ko se trenutno stanje umiri. »Naš največji izziv bo, kako pritegniti goste po tej krizi. Slovenski gostje so za turistične kmetije pomembni, zato turistične kmetije upamo, da nas bodo obiskali.«Ko se bo epidemija umirila, pa ZTKS načrtuje marketinško kampanjo, v kateri bodo nagovarjali domače goste, da letošnje počitnice preživijo na slovenskem podeželju na turističnih kmetijah, da gredo za vikend na izlet v naravo, kosilo pa si privoščijo na kateri od številnih izletniških kmetij po Sloveniji.Turistične kmetije pričakujejo tudi močno promocijsko podporo Slovenske turistične organizacije po koncu krize. »V Sloveniji moramo znati ceniti, kar imamo: svež zrak, neokrnjeno naravo, zdravo lokalno ponudbo hrane … To bodo ljudje iskali in mi moramo biti pripravljeni to promovirati in prodajati,« pravi Mirela Peresin.»Na podeželju lahko zelo kakovostno doživiš utrip kmetije. Naša prednost je hitra prilagodljivost, hrana s sledljivostjo in doživetja. Kmetije so tudi odlično izhodišče za spoznavanje širše okolice, bodisi peš, s kolesom … Seveda ne more kmetija konkurirati storitvam toplic, lahko pa konkurira v osebnem stiku z gospodarjem, doma pridelano hrano in spoznavanjem življenja na kmetiji, kar ceni vedno več ljudi. Brez kmeta, ki obdeluje zemljo, ni nič,« pravi Bojan Firbas.»Vse sile je potrebno usmeriti v privabljanje gostov, da se čim prej vrnejo,« pove Karničarjeva, »mi pa se bomo kar najbolj potrudili, da jim postrežemo z našimi najboljšimi izdelki in storitvami,« dodaja Firbas.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  HrastarVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Rdeča žitna polja