Matej Gantar obiskal svojega naslednika
Barbara Remec
Kmečki glas

Torek, 17. november 2015 ob 14:46

Odpri galerijo

»Dobro izkoristi leto kraljevanja,« je svojemu nasledniku Andreju Goležu zaželel Matej Gantar.

Pri An­dre­ju Go­le­žu v Ra­kov­cu pri Gro­bel­nem

Če­prav je bil da­tum le­toš­nje­ga iz­bo­ra mla­de­ga gos­po­dar­ja znan že na za­čet­ku leta, je imel prav ti­sto so­bo­to vna­prej za­se­de­no tudi lan­ski zma­go­va­lec Ma­tej Gan­tar iz Go­do­vi­ča. Dol­go na­čr­to­va­na po­ro­ka v ož­jem dru­žin­skem kro­gu je pač do­go­dek, ki ga ne mo­reš za­mu­di­ti, raz­da­lja med obe­ma do­god­ko­ma pa pre­ve­li­ka, da bi bil Ma­tej lah­ko isti dan na obeh. To si je eden naj­bolj zav­ze­tih zma­go­val­cev na­še ak­ci­je zelo gnal k srcu, saj si je že­lel do­ži­ve­ti tek­mo­va­nje iz­pod odra, med na­vi­ja­či, in med pr­vi­mi če­sti­ta­ti svo­je­mu na­sled­ni­ku.

 Ko je med pred­sta­vi­tva­mi kan­di­da­tov v Kme­čkem gla­su za­sle­dil znan obraz, An­dre­ja Go­le­ža iz Ra­kov­ca, s ka­te­rim sta bila lani so­tek­mo­val­ca, je bilo Ma­te­je­vo za­ni­ma­nje za le­toš­nji raz­plet tek­mo­va­nja še to­li­ko več­je. No­vi­ca o zma­go­val­cu je do Ma­te­ja pri­šla le ne­kaj mi­nut po kon­cu tek­mo­va­nja, a če­stit­ke prek te­le­fo­na in dru­žab­nih me­di­jev so le urad­ne, ne pa tudi oseb­ne. Zato se je Ma­tej s svo­jim de­kle­tom Ta­njo Tr­pin od­lo­čil, da An­dre­ja in nje­go­vo dru­ži­no obi­šče na nji­ho­vi kme­ti­ji v Ra­kov­cu pri Gro­bel­nem in do­stoj­no pre­da na­ziv.

 Ma­tej in An­drej sta si v roke se­gla po več kot enem letu. Vmes so se tu in tam po­men­ko­va­li prek dru­žab­ne­ga omrež­ja, a no­be­den od nji­ju si ni mi­slil, da bo­sta oba po­sta­la no­sil­ca la­ska­ve­ga na­zi­va. An­drej se je lani pr­vič preiz­ku­sil na tek­mo­va­nju, za ka­te­re­ga so ga na­go­vo­ri­le žen­ske, pred­vsem že­na Mag­da in Dru­štvo kme­tic Ajda, ki na iz­bo­ru za mla­do kme­ti­co leta so­de­lu­je od sa­me­ga za­čet­ka. Ker no­be­na mla­da čla­ni­ca dru­štva kme­tic ne uide so­de­lo­va­nju na iz­bo­ru, je le­tos pri­šla na vr­sto An­dre­je­va že­na Mag­da. Ta pa je za so­de­lo­va­nje v dru­go na­go­vo­ri­la še mo­ža. Je bilo An­dre­ju za­ra­di vno­vič­ne­ga so­de­lo­va­nje kaj la­že, je vpra­ša­nje, ki se nam je po­nu­ja­lo kar samo po sebi. »Prav nič laž­je ni bilo! Re­kel bi celo, da mi je bilo laž­je lani, saj ni­sem ve­del, v kaj se po­da­jam,« je malo hu­do­mu­šno pri­znal An­drej, in na­da­lje­val: »Le­tos pa so vsi od mene pri­ča­ko­va­li več, naj­manj fi­na­le, če ne že zma­go. S tem se ni­sem obre­me­nje­val, po pra­vi­ci po­ve­da­no, sem se celo manj učil kot lani. Ne­kaj tem mi je bilo zna­nih že iz prak­se, o ki­sih, ki so bili ena od tem, pa mi je ve­li­ko zna­nja os­ta­lo še iz sred­nje kme­tij­ske šo­le,« pove An­drej.

 Med­tem, ko je Mag­da pri­prav­lja­la po­go­sti­tev in po­stre­gla svo­je bo­žan­ske krem­ne re­zi­ne, sta se mla­da gos­po­dar­ja raz­go­vo­ri­la o svo­jih kme­ti­jah. Oba sta mla­da prev­zem­ni­ka več­je go­ve­do­rej­ske kme­ti­je, de­set­let­ja us­mer­je­ne v pri­re­jo mle­ka. Ma­tej je že po­so­do­bil hlev, An­dre­ja to še ča­ka. Oba pa tudi raz­mi­šlja­ta o pre­de­la­vi mle­ka, saj za to ka­že­ta za­ni­ma­nje tudi nju­ni bolj­ši po­lo­vi­ci. Te­ža­ve, ki pe­sti­jo kme­te, pa sta pu­sti­la ob stra­ni, saj za tar­na­nje pre­pro­sto ni­ma­ta ča­sa. »De­la­ti je tre­ba in na­da­lje­va­ti za­čr­ta­no pot,« sta bila enot­na.

 Da bo zad­nja sep­tem­br­ska so­bo­ta, ko je bilo tek­mo­va­nje, pri­ne­sla do­ber us­peh, pa je bila ves čas pre­pri­ča­na An­dre­je­va mama Stan­ka: »V dvo­ra­ni v Vin­ski Gori je ime­la bir­mo Mag­da, pri žre­ba­nju je An­drej »ulo­vil« šte­vil­ko 3, Mag­da pa 15. Pet­naj­sti ma­rec pa je dan, ko ima rojst­ni dan Mag­da. Ker sta sku­paj sreč­na že več kot de­set let, sem bila pre­pri­ča­na, da bo ene­mu od nji­ju iz­žre­ba­na šte­vil­ka pri­ne­sla sre­čo.«

 Prvi dne­vi po zma­gi so bili pre­cej na­por­ni, zdaj pa se živ­lje­nje vra­ča v us­ta­lje­ne tir­ni­ce. »Naj­prej si je tre­ba vze­ti malo od­di­ha od pre­ti­ra­ne po­zor­no­sti ob zma­gi, nato pa, tako kot do zdaj, pre­udar­no na­prej,« je ob slo­ve­su po­ve­dal An­drej. Oba no­sil­ca na­zi­vov bodo po­ve­zo­va­li tudi ne­po­zab­ni spo­mi­ni na spre­jem in pre­se­ne­če­nja, ki so jima jih pri­pra­vi­li do­ma­či, pri­ja­te­lji in znan­ci, ki so se ve­se­li­li z nji­ma. An­dre­ja, čla­na Ga­sil­ske­ga dru­štva Šen­tvid, so ga­sil­ci pri­ča­ka­li z vod­nim sla­vo­lo­kom, če­stit­ke pa so de­že­va­le od vse­po­vsod. Med mla­di­mi gos­po­dar­ji in kme­ti­ca­mi pa je pri pre­da­ji na­zi­va po­sta­la na­va­da, da si izro­či­jo tudi sim­bol­no da­ri­lo. Ma­tej je v dar po­klo­nil uok­vir­je­no čip­ko v ob­li­ki trak­tor­ja s pos­ve­ti­lom, iz­bra­nim ver­zom To­ne­ta Pav­čka. Še se bo­sta sre­ča­la, sta si ob­lju­bi­la, naj­po­zne­je de­cem­bra, ko bomo ime­li tra­di­cio­nal­no bo­žič­no sre­ča­nje z vse­mi do­se­da­nji­mi zma­go­val­ci in zma­go­val­ka­mi.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 14:50

91 ogledov

Pletenice so umetniško delo
Najbolj imeniten dogodek članic Društva kmečkih žena Novo mesto je njihova  tradicionalna državna razstava pletenic. Letošnja je bila že enajsta po vrsti, na njej pa si je bilo mogoče ogledati 51 izjemnih pletenic. Izstopale so tri: pletenica Jožeta Senegačnika, Dragice Janškovec in Anje Parkelj, ki so na ocenjevanju prejele vse točke. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Thu, 13. Feb 2020 at 16:09

358 ogledov

Za pusta jih ne sme zmanjkati
Za pusta boste lahko pripravili krofe po receptu Slavice Vincek iz Občine Markovci, ki je zanje prejela že devet nazivov Naj krof leta in tri Znake kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Razkrila nam je, kako nam bodo krofi vedno uspeli.

Thu, 13. Feb 2020 at 10:26

159 ogledov

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji
Pomembno poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je promocija kmetijstva in povečanje zanimanja med mladimi za poklic kmeta, zato skupaj s KGZS izbira Inovativnega mladega kmeta (IMK). Ti so s svojimi zgodbami najboljši zgled in spodbuda, kako s sodobni tehnologijami in pravimi trženjskimi pristopi postati tržno uspešna kmetija. Svoje znanje o tem, kako so sami pristopili k podjetnemu vodenju kmetije, pa so pripravljeni deliti z drugimi. Tako so sklenili na prvem skupnem srečanju, zato bo ZSPM v naslednjih dveh letih vzpostavila mentorski sistem prenosa znanja. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

164 ogledov

Biotehniške šole
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:46

194 ogledov

Biotehniške šole se predstavijo
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo tudi v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:33

189 ogledov

Nasveti in izkušnje iz prve roke
Darja Rojec je s svojo ganljivo življenjsko zgodbo navdih mnogim bolnikom in vzor tistim, ki se zavedajo, da je treba misliti na prehrano, ko smo zdravi in ne šele takrat, ko zbolimo. Kako je doživljala svoj boj z boleznijo, je izjemno čustveno opisala v dveh knjigah in se z njima dotaknila src ljudi. Od takrat je med ljudmi, veliko časa preživi z onkološkimi bolnicami, s katerimi si delijo dragocene nasvete in izkušnje, ki pomagajo k boljšemu počutju in povrnitvi zdravja. Darja je že vrsto leto prostovoljka v združenju Europa Donna, kjer si bolnice izmenjujejo preizkušene recepte, ki pomagajo pri težavah, ki spremljajo bolezen in zdravljenje. Njihove napotke in recepte si je začela zapisovati in jih z njihovim dovoljenjem zapisala v prvi knjigi Nasveti in izkušnje iz prve roke. Knjiga je bila kmalu razprodana in večkrat ponatisnjena, Darjine beležke z recepti pa so se polnile, in tako je kmalu izdala nadaljevanje, drugi del. »Narava nam ponuja veliko zdravilnih zelišč in drugih rastlin in sadežev, iz katerih lahko pripravimo številne pripravke. Recepture, ki jih objavljam, so preizkušene, zaupali so mi jih bolniki, ozdravljenci, farmacevti in zdravniki ter mi dovolili objavo,« nam pove Rojčeva. Tretja knjiga, ki je izšla lani jeseni, pa ni le nadaljevanje prvih dveh, temveč njuna nadgradnja. Pretežni del vsebine je namenjen temu, kako različna zdravila, zelišča in prehranskadopolnila medsebojno učinkujejo. »Ker ljudje radi hkrati uživamo zdravila, zelišča in prehranska dopolnila, le malokrat pomislimo, da nam morda njihova kombinacija lahko škoduje. Moči rastlinskih učinkovin ne smemo podcenjevati, namen prehranskih dopolnil pa je dopolnjevati prehrano in ne zdraviti. Tako nasprotno delovanje sestavinimenujemo kontraindikacije. Na delovanje nekaterih zdravil pa vpliva tudi prehrana, ta lahko zavira ali okrepi delovanje zdravila. Tudi uporaba eteričnih olj je vse bolj priljubljena. Pri tem pa se ne zavedamo, da z njihovo nepravilno uporabo svojemu stanju lahko celo škodimo,« je v uvodu knjige zapisala avtorica.Knjiga je razdeljena na več sklopov, v prvem so zajeti recepti za zeliščne pripravke, ki pomagajo pri številnih zdravstvenih tegobah, osrednji del knjige pa je namenjen medsebojnemu delovanju zdravil in zelišč. »Samo odmerek loči zdravilo od strupa, je v 15. stoletju spoznal Paracelzus, in to še vedno velja,« pravi Rojčeva. »Pomembno je vedeti, da terapija z zelišči začne učinkovati šele po treh do štirih tednih. To pomeni, da ne smemo biti neučakani, če ne opazimo hitrega izboljšanja stanja, in začeti jemati še kakšno dodatno zelišče, zdravilo ali prehranski dodatek. Pomembno je tudi pravilno odmerjanje,« svetuje Rojčeva. Opozarja, da zeliščnih pripravkov ne smemo piti tako, kot da pijemo vodo, saj imajo ti lahko močan učinek na naše organe, živčni sistem … Veliko zelišč lahko naberemo sami in primerno shranimo: jih posušimo, maceriramo, iz njih izdelamo izvleček ali tinkturo, obloge … po navodilih, ki so v knjigi. Opisana je tudi aromaterapija, ki je priljubljena alternativna oblika lajšanja in preprečevanja težav sodobnega življenja, a moramo poznati tudi farmakološke učinke eteričnih olj, da je njihova uporaba varna. »Eterična olja so vsaj 70-krat bolj koncentrirana od sušenih zelišč, zato moramo z njimi ravnati pravilno, « opozarja Rojčeva. Posebno poglavje je namenjeno nasvetom za ogrožene skupine, to so bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, bolniki z rakom, operirani bolniki, nosečnice, ženske v menopavzi, otroci in starostniki.Rojčeva, ki je znana po tem, da odstira tabuje, se je lotila še ene občutljive teme: uživanje kanabinoidov v obliki zdravil ali pripravkov iz konoplje. »Ker so v vseh mojih knjigah tudi zdravi in hitro pripravljeni obroki hrane, ne manjkajo niti v zadnji knjigi. Na koncu pa sem dodala priročnik, katera hranila in koliko jih potrebuje naše telo ter kako na enostaven način odmerimo količino surovine za posamezni obrok. To storimo s pomočjo odmerjanja z  roko, kar je priročno predvsem zato, ker ne rabimo tehtnice,« vsebino nove knjige strne Rojčeva.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaDragica HericKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Matej Gantar obiskal svojega naslednika