Pri velikonočnem zajtrku ne sme manjkati šunka, ki pa jo lahko pripravimo malce drugače kot le kuhano. »Skrijemo jo lahko pod krušno odejo, da bo še mikavnejša in okusnejša,« svetuje Marta Okorn z Izletniške kmetije Okorn na Pristavi nad Stično.

Priporočila izurjenih kulinaričnih mojstric so pri pripravi zahtevnejših jedi vselej dobrodošla, saj drobnih trikov in nasvetov recepti po navadi ne izdajo. Da nam bo šunka v testu uspela že prvič, smo za koristne nasvete prosili prejemnico številnih žlahtnih priznanj z državnega ocenjevanja šunk v testu.

ŠUNKO IZBEREMO OB KOLINAH
»Velikonočno šunko gospodinje skrbno izberemo že pri kolinah. Najlepšo, seveda!« steče pogovor z našo sogovornico, ki bedi tudi nad sušenjem in zorenjem domačih mesnin na kmetiji. Namesto šunke lahko izberemo tudi šink, ki ima več maščobe, zato je odločitev stvar okusa. Kako težko šunko bomo zavili v testo, je odvisno od tega, koliko ljudi želimo z njo pogostiti, po navadi pa je težka do največ dva kilograma. »Pri izbiri šunke je zelo pomembno, da izberemo tako, ki je čim enakomernejše oblike in bolj ploska, saj jo bomo lažje ovili v testo. Če je šunka nepravilne oblike, pa jo lahko tudi malce obrežemo, da nima štrlečih delov,« svetuje Marta Okorn.

Domačo šunko in težje kose je priporočljivo v naprej skuhati in jih pustiti vsaj še pol ure po kuhanju v vodi, v kateri so se kuhali. Nato šunko dobro odcedimo in počakamo, da se počasi ohlaja. Temperaturi kvašenega testa in šunke naj bosta približno enaki, zato šunko skuhamo že nekaj ur prej.

IZZIV: DVOBARVNO TESTO
Kvašeno testo lahko pripravimo iz različnih vrst moke, najlažje bo s pšenično belo moko,
ki pa jo lahko mešamo tudi z drugimi vrstami moke. »Dobro je, če testo zamesimo nekoliko bolj kompaktno, da se nam med ovijanjem ne trga, kar bi pokvarilo videz pečenega izdelka. Zato pri pripravi testa uporabimo malce manj tekočine kot sicer. Za dober kilogram težko šunko je dovolj okoli 800 gramov moke. Zamesimo lahko krušno testo, še boljše pa je obogateno testo, torej z več maščobe in jajci. Sama uporabljam prilagojen recept za testo, po katerem pripravim pletenico,« izdaja mojstrica.

Pomembno priporočilo, na katerega vsako leto opozorijo tudi na državnem ocenjevanju šunk v testu, je slanost. »Čeprav je šunka slana, pa slanost iz šunke ne prehaja v testo, zato moramo tudi testu dodati sol,« opozarja mojstrica.

Če smo bolj spretni s kvašenim testom, lahko naredimo tudi dve različni vrsti testa. Oba razvaljamo in položimo drug na drugega. Tako bo šunka v testu še polnejšega okusa, v prerezu pa nadvse mikavna zaradi različne obarvanosti testa. »Sama zelo rada pripravim testo iz pšenične bele moke, nanj položim še ajdovo.«

Del testa prihranimo za okrasje. »Pretirano krašenje šunke v testu nam na državnem ocenjevanju odsvetujejo, nekaj preprostega okrasja pa je vendarle zaželeno. Sama jo največkrat okrasimo s kito, ki jo spletem iz treh pramenov. S pletenjem začnem na sredini, nato pa pramena prepletam z obeh strani posebej. Tako je kita po celotni dolžini bolj enakomerno prepletena,« nam pove. Šunko v testu lahko okrasimo še s ptički, rožicami, »a manj bogato kot krasimo pletenico«.

Preden šunko ovijemo v testo, jo moramo zares dobro osušiti, po potrebi tudi iztisniti iz nje odvečno tekočino, da ne bo razmočila testa. »Če tega ne storimo, bo testo po peki ostalo lepljivo,« opozarja Okornova.

Po prvem vzhajanju testo razvaljamo in premažemo s stepenim beljakom, šele nato nanj položimo šunko. »Tako poskrbimo, da se bosta testo in šunka sprijela in ne bo nastala luknja med testom in šunko,« izda naša sogovornica.

Testo prepognemo po daljši stranici čez šunko, čezenj pa še drugi daljši del testa. Oba robova zapognemo navzgor, kot bi zavijali darilo. »Pomembno je, da so vsi spoji testa na isti strani. Zdaj šunko, ovito v testo, previdno prestavimo v pekač tako, da so spoji spodaj. Testo po vrhu premažemo s stepenim beljakom, nanj pa po dolžini položimo kito, še lepši pa bo križ, ki ga naredimo iz dveh kit – daljše in krajše. Da se kite med drugim vzhajanjem in peko ne bodo premikale oziroma drsele po testu, jih utrdimo z zobotrebci. Zapičimo jih na več spojih po vsej dolžini kite, da na pečenem izdelku ne bodo ostale vidne drobne luknjice, ko bomo zobotrebce odstranili.«