V okviru Turističnega društva Ižakovci deluje skupina Lan, v kateri je povezanih šest članic. Namen njihovega delovanja je ohranjanje starega ljudskega opravila – pridelovanja lanu za izdelovanje platna. 

Članice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri posejale domači lan. Tik ob tkalski delavnici so mu odmerile 5 × 5 metrov, prostor pa pred setvijo skrbno pripravile. Najprej so zemljo ročno okopale z motikami, nato pa posejale lan. Prostor, kjer je rasel lan, je letos varovala ograja, spletena iz šibja. Posejale so domače seme. Spremljale so njegovo rast in zorenje ter potrpežljivo čakale, da dozori. Njihov vrtiček je poleti navduševal mnoge obiskovalce in turiste Otoka ljubezni, ki so občudovali modro cvetoči lan. Po stotih dneh je lan dozorel. Lana ne žanjemo, ampak ročno pomikamo. Tega opravila so članice naučile že njihove mame in babice. Njihova želja pa je, da to kulturno-etnološko dediščino prenesejo tudi na mlajše.

Trenje lanu za predivo

Lan je bil v tem okolju zelo pogosta rastlina, saj so iz njega izdelovali niti za platno, te pa porabili za šivanje oblek, prtov, vreč, ponjav in drugih uporabnih predmetov. Članice skupine Lan so že pred leti kupile vse pripomočke, potrebne, da iz lanu nastane končni izdelek. Kako nastaja platno, pa prikazujejo že dobrih 30 let, največkrat na Büjraških dnevih na Otoku ljubezni v Ižakovcih.

Takoj, ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse stopnje postopka od semena do platna. Začnejo s sušenjem lanu na vročem soncu, nato na lesenih »riglah« ločijo seme od rastline, ga razprostrejo na prostem, da se posuši in takrat spremeni barvo ter postane svetlo rjav. Nadaljujejo s trenjem lanu, tolčejo ga tako dolgo, da nastanejo niti. Nato naredijo »koudila« klopčiče, ki končajo na kolovratu. Tam predejo niti, jih operejo in iz njih na statvah tkejo platno. Nekdaj so imeli na kmetijah pečnico, v kateri so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Članice skupine Lan rade pokažejo tudi tkalsko delavnico, kjer si obiskovalci lahko ogledajo lan, laneno platno in obleke iz lanenega platna. Tkalske delavnice pa so pred leti prirejale tudi na osnovnih šolah. Z veseljem se odzovejo povabilom za sodelovanje na prireditvah po Sloveniji, saj si želijo vzbuditi čim več zanimanja za to rokodelsko veščino med mladimi. Ta je bila v Ižakovcih najbolj razširjena do sredine 20. stoletja, nato pa je povsem zamrla, doTrenje lanu za predivo kler je niso leta 1992 obudili prav v Ižakovcih.

Zapisal: Jože Žerdin