Biotehniška šola Maribor je bila izbrana med petdesetimi šolami, ki bodo na Slovenskem sodelovale v mednarodnem projektu Plastic pirates – Go Europe (Pirati plastike – dajmo, Evropa). Vzorčili bomo odpadke ob potokih in rekah ter v njih. 

Cilj projekta je ugotoviti, kako odpadki, še posebno plastika, vplivajo na onesnaženje kopenskih vodotokov. Tema projekta je v zadnjih letih še posebej aktualna, saj se vedno več govori tudi o najrazličnejših odpadkih, ki onesnažujejo morja in oceane. Plastika potuje v morje tudi z rekami, ki se izlivajo vanj.

V našem projektu smo za vzorčenje izbrali reko Dravo. Pred začetkom postopka vzorčenja smo z dijaki razpravljali o ciljih in izvedbi projekta ter o tem, kaj lahko pričakujemo od raziskave obrežja in reke Drave. Dijaki so v razgovoru soglasno zatrjevali, da bomo na obrežju reke Drave odkrili veliko odpadkov in tezo podkrepili tudi z dvema razlogoma: da ljudje, ki se gibljejo na tem območju, še vedno veliko odpadkov ne odložijo v koše za smeti ali pa so ti pogosto prenapolnjeni z odpadki in s tem še bolj izpostavljeni vetru, ki smeti raznaša po okolici. In prav vzorčenje na terenu bo lahko postavljeno tezo potrdilo ali ovrglo. Glede na letošnje čistilne akcije ob reki Dravi in redno pobiranje odpadkov delavcev podjetja Snaga bi bilo moč sklepati, da se naša predvidevanja morda ne bodo popolnoma potrdila.

Dijaki programa naravovarstveni tehnik, ki so sodelovali pri vzorčenju, so bili razdeljeni v štiri skupine. Vsaka skupina je morala izdelati načrt, kako bo opravila zastavljene naloge na svoji lokaciji. Za vzorčenje odpadkov smo izbrali predel ob reki Dravi, ki sega od Mariborskih Benetk do Studenške brvi.

Prva skupina je vzorčila odpadke na območju Mariborskih Benetk. Na treh mestih (0–5 metrov od reke, 5–15 metrov od reke in več kot 15 metrov od reke) so ugotavljali, koliko je odpadkov na brežini reke Drave in iz kakšnega materiala so ter ali ti odpadki plavajo ali potonejo in kakšna je možnost, da bodo pristali v reki.

Zaskrbljujoče je, da so dijaki največ odpadkov odkrili na bregu reke tik ob vodi, kjer je tudi največja možnost, da odpadki pristanejo v reki. Na tem delu je postavljena klopca, na kateri verjetno pogosto sedijo kadilci, saj je bilo med odpadki največ cigaretnih ogorkov. Zato se postavlja vprašanje, ali je rešitev postavitev koša za cigaretne ogorke tik ob njej. Odgovor pa, da verjetno ne, saj približno meter stran že stoji. Ostane le še ozaveščanje ljudi o tem, da cigaretni ogorki ne razpadejo, saj vsebujejo tudi plastiko. Druga skupina je pobirala odpadke v dolžini 100 metrov, 50 metrov levo in desno od Studenške brvi, in jih sortirala: plastika za enkratno uporabo, zamaški, steklo, guma, cigaretni ogorki in drugi. Dijaki so morali ugotoviti, katere vrste odpadkov se pojavljajo, koliko je odvržene plastike za enkratno uporabo, kakšno je razmerje med odvrženo plastiko in drugimi odpadki ter kateri ukrepi bi bili nujni, da bi bilo na rečni brežini manj plastičnih odpadkov. Dijaki so nabrali veliko različnih odpadkov, med katerimi so prevladovali cigaretni ogorki, teh je bilo kar dve tretjini med vsemi nabranimi odpadki, prav tako jih je bilo veliko iz plastike: vrečke, plastenke, embalaža različnih slaščic … Petina vseh odpadkov je bila iz plastike, zelo malo pa so nabrali makroplastičnih odpadkov (plastični delci, večji od pet milimetrov). To je treba posebej izpostaviti, saj je makroplastika še posebej nevarna za vodne živali, saj jo zamenjujejo za hrano. Rezultati te skupine so bili dokaj spodbudni morda tudi zato, ker je na tem območju pred kratkim potekala čistilna akcija. Večjo makroplastiko in tudi druge večje odpadke pa pobirajo tudi delavci Snage, ki smo jih srečevali tudi med vzorčenjem. Košev za smeti je na Lentu dovolj, samo uporabljati bi jih bilo treba. Ne smemo pa pozabiti, da je v bližini Maribora tudi hidroelektrarna Mariborski otok, ki »ulovi« vse večje odpadke, tudi večjo plastiko.

Tretja skupina je z »manta« mrežo lovila mikroplastiko na reki Dravi in beležila, koliko in kakšne odpadke nosi reka na poti proti morju. V eni uri so v reki opazili plavajoči plastični zabojček, šest plastenk in osem plastičnih vrečk. Za nekoga malo, za nas pa veliko. Vsak plastični odpadek, ki je bil odvržen v Dravo, lahko reka odnese s seboj vse do izliva v Črno morje. Marsikomu se to zdi zanimivo tudi zaradi zgodb s sporočili iz steklenic, ki so bile odvržene v morje, in jih je bilo moč prebrati čez dvajset ali več let na drugem koncu sveta. Da, to so bile steklenice, ne pa plastenke iz plastike, ki počasi razpada in onesnažuje morja in oceane še stoletja. V mrežo smo v eni uri na srečo ujeli samo naravne odpadke (listje, cvetje in manjše vejice). Če je med njimi tudi mikroplastika, nam bodo sporočili z Inštituta za vode, ko bodo pregledali vsebino, ujeto v mreže. Naš dijak Žiga je prepričan: »Sto ‘posto’ je.« Članici četrte skupine sta bili poročevalki.Gibali sta se med skupinami, usklajevali potek dela, hkrati pa bili zadolženi, da raziščeta, od kod izvirajo odpadki, ki so bili nabrani na obrežju Drave. Ugotovili sta, da jih tam puščajo obiskovalci. Ali onesnažujejo namerno ali nenamerno, niti ni pomembno, pomembneje je, da je to, kar počnejo, bolj škodljivo za naravo kot za ljudi. 

Ali je projekt dosegel svoj namen? Zagotovo je. Dijaki so začeli razmišljati o tem, kako lahko vsak odpadek, pa če je še tako neznaten, vpliva na okolje. Po drugi strani pa odpadki, ki so jih nabrali na bregu reke, ne bodo pristali v reki Dravi. Upam, da bodo takšni projekti pripomogli k večji ozaveščenosti ljudi o tej problematiki. Z dijaki programa naravovarstveni tehnik bomo zagotovo nadaljevali s tovrstnimi projekti in z ozaveščanjem ljudi o aktualnih okoljskih temah.

Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.

Fotografije: Igor Napast, Simon Gračner