Spoštovane kmetice in kmetje, spet jo imamo. Ministrico za kmetijstvo, namreč. Po dolgih treh mesecih in dramatičnem zaključku kmetijci za vodjo nismo dobili vojaškega majorja, ampak – z vsem spoštovanjem do vseh poklicev – kelnarico (pred poslanskim stolčkom, seveda), ki si bo, kakor je bilo rečeno, sedaj, ko je ministrica, pridobila potrebne izkušnje. Pa pustimo vsa dejstva in zaplete okrog izobrazbe in zelo splošne predstavitve ter vseh nerazumnih zakonov, kjer je bila zraven.

In kot je zadnje čase že v navadi, me več nič kaj ne preseneti. Tudi izjave naših predstavnikov ne. Sem pa osupel nad tem, kako hitro se pozabi na dogajanje v zadnjem letu in takoj vzplameni nov ogenj upanja, da sedaj bo pa vladna stran začela upoštevati kmete, ki že več kot eno leto čakamo na izpolnitev stavkovnih zahtev. Morda vas velja spomniti, da je nova ministrica sodelovala pri pripravi zakonov, ki so jih predlagale raznorazne nevladne organizacije, ki so povšeči vladni strani, in tistih posameznikov, ki močno vplivajo na odnos vlade do kmetijstva. In ko pogledamo v druge sfere pogajanj, vidimo, da se vse skupaj odvija bistveno hitreje. Tudi čez noč.

Kmetje pa še vedno čakamo, ampak zgleda, da samo v prelepi Sloveniji. Ko pogledaš malo po drugih državah, vidiš, da je kmetom prekipelo, očitno jim je DOVOLJ. Žal so morali na ceste, da bodo lahko kaj dosegli. Pri nas še očitno ni čas za to. In ko so v petek, dvanajstega januarja, zagoreli kresovi v opomin, da je veliko nezadovoljstvo med kmeti, me je presenetila izjava predstavnikov kmetijskih organizacij, da gre za akcijo posameznikov, predvsem pa so to mladi kmetje. Sam bi raje ob tem vsem, ki so začeli opominjati na izredno negativni odnos do kmetijstva, izrekel velik HVALA!!! Prav tako pa sem prepričan, da to niso bili samo mladi kmetje, kajti med njimi je bilo tudi precej takšnih, ki so mladi po srcu in še vedno verjamejo, da moramo kmetje stopiti skupaj in se boriti za svoje pravice, tudi pravice do kmetovanja. Ob tem tudi javno sprašujem vse, ki kaj veste: Ali smo že kaj dosegli na pogajanjih?

Kakšno kmetijsko politiko bo pa vodila nova ministrica? Prepričan sem, da takšno, kot je bila do sedaj – po navodilih okoljskih avanturistov, kajti na njeni predstavitvi pred potrditvijo za ministrico je bilo moč zaznati prav to. Sprašujem se, ali lahko kdo to spremeni. Mislim, da lahko, kajti leto 2024 bo izredno zanimivo, tudi z vidika raznih volitev. Morda je to zadnji opomin sedanjim vodjem in priložnost za tiste, ki so sedaj v ozadju, da stopijo v ospredje. In če se nekateri bojijo mladih kmetov, bi povedal, da se ni treba bati, smo samo kmetje, ki imamo voljo in željo kmetovati. Kar je pa najbolj pomembno, ne bomo dovolili, da vsakokratna oblast spreminja kmetijstvo po željah in interesih posameznikov.

Morda bi moral za konec napisati, da ministrici želim vse dobro in upam, da bo končno razumela kmeta. Pa ne bom, kajti ne morem sprejeti dejstva, da je v Sloveniji lahko minister za kmetijstvo prav vsak, kot da je to področje, kjer se lahko igramo kot v kakšnem peskovniku. Zato pa bom za konec napisal tako: Spoštovana ministrica, vse dobro vam želim takrat, ko boste spoznali, da kmetijstvo ni prostor za udejanjanje lastnih prepričanj, toda pomembna panoga, ki terja znanje, izkušnje in predvsem razum. Takrat, ko boste zagovarjali interese nas kmetov ter delali v dobro kmetijstva.

Vsem našim predstavnikom pa v opomin, da ste izvoljeni zato, ker smo kmetje verjeli v vas, zato smo vam dali mandat. Če kdo ne vidi dlje od svojega nosu, pa seveda velja, da ima lahko več težav: ali je slaboviden ali ima predolg nos ali pa deluje preveč egoistično. V vsakem primeru je treba kaj spremeniti. In sedaj je res že skrajni čas za to.

Kolumno pripravlja: ZSPM