Slovenija ima po 24 letih znova čast, da sodeluje pri božični krasitvi Trga sv. Petra v Vatikanu in drugih lokacij v svetem mestu. Ob največji slovenski smreki na trgu bodo praznično vzdušje pričarale tudi manjše smreke in jelke, ki jih bodo krasili čudoviti okraski iz slame in lesnih oblancev. Te so izdelovale tudi pridne kmečke roke.

Dva Slovenca: dr. Sabina Šegula in Peter Ribič že od leta 2011 na povabilo Veleposlaništva pri Svetem sedežu v Vatikanu odhajata v Vatikan, kjer sodelujeta pri izdelavi in postavitvi dekoracije oltarja Bazilike svetega Petra pred veliko nočjo in božičem. Letos je zaradi epidemije sicer odpadlo sodelovanje pri postavitvi dekoracije za veliko noč, znova pa bosta poskrbela za božično krašenje. »Naša država bo po 24 letih znova okrasila Trg svetega Petra s 30 metrov visoko slovensko smreko in tako zaznamovala 30. obletnico plebiscita in osamosvojitvenih korakov Republike Slovenije. Dejstvo je, da je država Vatikan kot ena izmed prvih priznala Slovenijo kot samostojno državo. Prvič smo Trg svetega Petra okrasili z našo smreko leta 1996, kot zahvala za takratni obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Projekt je bil zelo dobro sprejet v javnosti in je bil eden prvih tovrstnih mednarodno odmevnih projektov naše države na tujem,« nam je povedal Peter Ribič.

Smreka že stoji na Trgu sv. Petra, 42 manjših belih jelk ali hoj in navadnih smrek pa bo krasilo preostale vatikanske urade. Zakaj ravno smreka in jelka? »Obe vrsti sta vednozeleni drevesi, ki ju navadno uporabljamo za novoletne krasitve, saj te predstavljajo novo življenje, upanje in  ponovno rojstvo narave. Vemo, da decembra narava ugaša, umira in že stara ljudstva so verjela, da za tem prihaja novo življenje. In simbolika pri uporabi rastlin navadno vedno vključuje te vrsti dreves in njihovo zelenje,« na vprašanje odgovarja Ribič.

Raznovrstni okraski, ki so že v Vatikanu.

OKRASKI IZ NARAVNIH MATERIALOV
Slovenske smreke in jelke pa bodo krasili tudi pristni slovenski tradicionalni božični okraski. Izdelovanje okraskov za manjša praznična drevesa v svetem mestu je vodila dr. Sabina Šegula, ki je s praktičnimi prikazi izobrazila mentorje na terenu. Ti pa so usvojeno znanje prenesli naprej. Srečanja izdelovalcev okraskov so potekala v skladu s priporočili NIJZ, zato je bilo ob primerni razdalji in z zaščitnimi maskami skupaj največ šest oseb. »Kot dodatno pomoč so vsi izdelovalci dobili še priročnik, ki po korakih prikazuje izdelovanje izbranih okraskov. Pripravili smo tudi dva videoposnetka, kjer natančno prikazujem posamezne stopnje pri izdelovanju okraskov in sta dostopna na spretnih straneh,« je povedala dr. Šegula.

Okrasje za smreko so izbrali v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. Narejeno je iz naravnih materialov ter s tradicionalnimi božičnimi in slovenskimi simboli. »Lesni oblanci so ročno delo, slama pa ržena, požeta preden se v klasu oblikujejo zrnja,« je pojasnila dr. Šegula. Okraske so izdelovali širom po Sloveniji, med delom pa so se spletale medgeneracijske niti. K temu obsežnem projektu so z velikim veseljem pristopile tudi članice društev podeželskih žena in deklet. »Na Zvezo kmetic Slovenije smo prejeli povabilo za sodelovanje in kljub nepredvidljivim razmeram smo koordinirali projekt. Okraske so izdelovale članice društev iz Svetega Jurija ob Ščavnici, Gornje Radgone, Slovenskih Konjic (Zarja), Moravč, Mirne Peči, Izlak – Mlinš in Kolovrata, Ivančne Gorice (Ivanjščice) in Hrvatinov (4 letni časi). Štiri omenjena društva so izdelovala okraske iz slame, preostala pa iz lesnih oblancev. Po posameznih regijah smo izbrale koordinatorke, ki so se udeležile delavnice pod vodstvom dr. Sabine Šegula in spretnost izdelovanja okraskov prenesle v domača društva. Koordinatorke so skrbele, da je vse potekalo kot mora in dostavile material, ko ga je kdo potreboval. Skupaj z društvom iz Žužemberka pa smo posnele tudi izdelavo slovenske potice, ki bo del video predstavitve celotnega projekta. V prihodnjih dneh bomo spekle še 10 potic, ki bodo potovale v sveto mesto. To je izvrstna promocija Slovenije in tudi pridnih kmečkih žensk, ki upamo, da bomo za svoje delom nagrajene z izletom v Vatikan, če bodo to dopuščale razmere. Zelo smo ponosne, da smo bile lahko del letošnje božične zgodbe,« nam je povedala Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

Dr. Sabina Šegula

2200 okraskov iz slame in 1250 okraskov iz lesnih oblancev, ki so jih poleg kmetic izdelovali tudi na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma ter drugi, je že pripotovalo v Vatikan skupaj s 25 adventnimi venci, ki jih je izdelala dr. Sabina Šegula. Iz slame so izdelovali angelčke in zvezde (snežinke). Prvi simbolizirajo varuhe, druge pa predstavljajo zasneženo gozdnato pokrajino Slovenije, mir in čistost. Snežinke so različne, edinstvene, kar simbolizira posameznikovo individualnost. V sodobnem času je snežinka simbol zime in z njo božiča. Zaradi svoje edinstvene oblike so odličen primer božanske lepote. Poleg tega so simbol čistosti, saj se spremenijo v vodo, kar ponazarja začetek novega življenja, preobrazbo. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka zvezda. Iz lesnih oblancev pa so izdelovali cvetove iz petih zank, ki ponazarjajo povezanost petih celin, krog z malimi vstavljenimi svitki, ki nakazujejo varnost v objemu družine, nesimetrično srce, ki kaže, da je vsak posameznik drugačen in na svoj edinstveni način pokaže ljubezen do sočloveka ter stilizirane ptičke, simbol svetega duha in svobode.

Fotografije: Peter Ribič, arhiv društev in ZKS