Ob robu 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organiziralo mednarodno konferenco Ženske in njihov položaj na podeželju.

Izbrana tema je ena od prednostnih tem o prihodnosti podeželskih območij, o katerih bodo razpravljali med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Poleg položaja žensk na podeželju bo Slovenija posebej naslovila še dve temi: krepitev dialoga med ruralnim in urbanim okoljem ter digitalizacija in modernizacija podeželja. Mednarodne konference na Brdu se je udeležilo 11 delegacij držav članic Evropske unije in partneric Zahodnega Balkana. Minister dr. Jože Podgoršek je v uvodnem nagovoru poudaril, da podeželske ženske pogosto niso vpete v procese soodločanja, izobraževanja in socialnih aktivnosti zaradi oskrbe otrok in družinskih članov. »Želimo si izboljšati aktivno participacijo žensk v družbi in njihovo izobraževanje in usposabljanje. To bi izboljšalo trenutni položaj žensk v družbi,« je dodal.

Zbrane je nagovorila tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je predstavila resnično stanje žensk na podeželju, o katerem premalokrat spregovorimo, in izpostavila številne težave, s katerimi se srečujejo. »Navajeni
smo, da kmetice delajo doma, so tiho, skrbijo za družino, obnemogle … njihova vloga pa pogosto ostane neopažena. Kmečke ženske so zapostavljene, najraje bi nas privezali za štedilnik. Nihče pa ne opazi vsega preostalega, kar postorimo. Hitro pa se razširijo govorice, če nam kje kaj spodleti. Na papirju imamo enake pravice, a so pogosto poteptane v družinah ali družbi.« Dodala je še, da je sprejetje deklaracije pravi korak, a bo zapisano treba prenesti tudi v prakso.

S povedanim se je strinjal tudi namestnik regionalnega direktorja Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za Evropo in Centralno Azijo Nabil Gangi. Dodal je, da so ženske ključne za socialni in ekonomski razvoj podeželja. Izpostavil je problematiko (ne)plačevanja ženske delovne sile. »Ta je tako spregledana, zdi se tako nepomembno, da je večina žensk v ruralnih delih neplačanih ali pa zelo slabo plačanih za svoje delo. To izhaja iz dejstva, da se delo žensk smatra kot odgovornost.«

Položaj žensk na kmetijah sta s konkretnimi primeri predstavili tudi Maria Mader-Tschertou, predsednica Kmečke izobraževalne skupnosti in zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ter mag. Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki je predstavila projekt neMoč podeželja. Ob koncu mednarodne konference so predstavniki 11 delegacij sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili pomen enakih pravic žensk in pozdravili prihodnje sodelovanje in dodatna prizadevanja pri iskanju rešitev za celosten razvoj evropskega podeželja.