Nikoli ne smemo izgubiti veselja in upanja
Lani je mati narava Zvezi kmetic Slovenije malo prekrižala načrte, saj so načrtovani poletni obisk pri kmetici leta 2022 Majdi Sinreih morale prestaviti zaradi avgustovskih poplav, ki so prizadele tudi Koroško, kjer je doma Majda. Zato je bilo srečanje pri njej tik pred koncem leta in je bilo zato tudi bolj praznično obarvano, saj smo se kmetice in podeželske ženske iz vse Slovenije zbrale na Koroškem le nekaj dni pred božičem.
V prvem delu srečanja nas je pot peljala na Kozjak, kjer domuje Majda. Že od daleč je bilo opaziti, da nas na Majdinem dvorišču čaka bradati sivi dobri mož, ki je tiste dni obiskal domala vsak dom. Ko pa smo bile dovolj blizu, pa smo kaj hitro ugotovile, da bomo v družbi gospe Božičkove Majde Sinreih in njene pomočnice Brigite Jehart. Vsi, ki poznamo Majdo, vemo, da je ženska s premnogimi talenti, zato ji tudi ta vloga ni bila tuja in ji je odlično pristajala. S prisrčno dobrodošlico in v družbi predsednice Društva kmetic Mislinjske doline Jožice Jeromel so nas pričakale tri srčne gospe.
Za osrednjo prireditev smo se premaknile v veliko dvorano Lopan v Mislinji, kjer je bilo poskrbljeno za krasen, topel in prazničen ambient ter za dobri dve uri dolg prijeten program in pogostitev. Prireditev je povezovala predsednica Društva kmetic Mislinjske doline Jožica Jeromel. Uvodoma nam je namenila naslednjo misel: »Vrednost življenja ni v dolžini dni, temveč v tem, kako ga izkoristimo. Človek lahko dolgo živi in ima malo od življenja, lahko pa najde v življenju zadovoljstvo. Zame je zadovoljstvo biti kmetica, ki ima neskončno volje do zemlje, družine in vse to piše naše živ ljenjske zgodbe.« Kot prvega gosta je na oder povabila k pozdravu in blagoslovu župnika iz Doliča Mirka Horvata, ki je dejal, da je bil že na številnih dogodkih, na takšnem pa še ne, in da si šteje v čast, da lahko pozdravi kmetice iz vse Slovenije. Skupaj smo zapeli tudi nekaj pesmi. Program so popestrili tudi najmlajši iz folklorne skupine Pastirčki. In že je bil čas, da ima besedo tista, zaradi katere smo se zbrali. Prvi nagovor je tako pripadel Majdi Sinreih. Majdi oder ni tuj in ravno zato nam je tako sproščeno opisala njeno leto v vlogi kmetice leta. Še vedno vidno ganjena in navdušena nad projektom dobrodelnosti, ki ga je kmalu po prejemu naziva sprožila predsednica društva z mnogimi podporniki, za njeno novo, gibljivejšo nožno protezo, ki ji po izgubi noge znova pomaga hoditi. Iz srca se je Majda še enkrat prav lepo zahvalila vsem za donacije. Sočasno pa je tudi iskreno spregovorila, kako mačehovski odnos ima država do kmetic in žensk, ki prejemajo vdovske pokojnine. Namreč, ko je ostala brez noge, je pridobila status invalida, toda ni pa bila upravičena do invalidnine, saj prejema pokojnino po možu. Vendar Majdi tudi to ni vzelo optimizma in pozitivne energije, ki ju ima dovolj, da ju še naprej razdaja drugim.
Z njeno nerazdružljivo prijateljico Brigito Jehart sta zaigrali skeč, kako mestna gospa in kmetica skupaj čakata na postaji vlak. Do solz sta nas nasmejali in poželi ogromen aplavz. Tudi z njima smo skupaj zapeli.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, ki je s svojim delom, razumevanjem in podporo dokazal in pokazal naklonjenost ter spoštovanje do lokalnega društva, kmetic in še posebej nosilke laskavega naziva Majde Sinreih. Na kratko nam je opisal domačo občino, ki šteje 4600 duš in je v glavnem podeželska občina ter svoje delu v državnem zboru v odboru za kmetijstvo. Dejal je, da je bil proti zakonu o zaščiti živali in da se bori za pravice kmetov in kmetic, predvsem pa bo podal predlog, da se končno uredi tudi položaj invalidov. Poudaril je, da se izjemno radi pohvalimo z lepimi slikami s podeželja, nimamo pa primernega odnosa do tistih, ki skrbijo za to, da je krajina tako lepo obdelana. Na oder je poleg Majde povabil tudi aktualno kmetico leta 2023 Marijo Rožman in obe presenetil z lepo pozornostjo.
Tudi podžupan Mestne občine Slovenj Gradec Peter Pungartnik nam je namenil globoke misli: »Nikoli v zgodovini kmet ni bil bogat in najbrž tudi ne bo. Kmetijstvo je tisto, kar nosimo v sebi in v srcu, in ravno zato kmetje tako lepo skrbijo in obdelujejo svojo rodno zemljo.« Sam v kmetijstvu vidi prihodnost, saj bodo zdrava prehrana, pomembnost samooskrbe in obdelanost pokrajine še kako pomembna vprašanja v prihodnosti. Zahvalil se je za doprinos društva na lokalni ravni in Majdi za širjenje dobre volje, ne glede na njeno usodo.
Na društvo je ponosna tudi njihova svetovalka Bernarda Javornik, ki z njim sodeluje že okroglih 10 let in ima pod svojim okriljem kar tri koroška društva, kar je, meni Javornikova, edinstven primer v Sloveniji. Svojega dela ne jemlje le kot službo, ampak tudi kot poslanstvo. Tudi ona je odraščala in svojo mladost preživela na kmetiji in prav zato še toliko bolj razume življenje in delo kmetice. Ponosna je na vsa aktivna in uspešna društva in poudarja, kako velika škoda bi bila, če bi takšno povezovanje kmetic začelo usihati. Kmetice imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starejših, ki bi sicer lahko postali breme družbe. Izpostavila je, da moramo na svojo starost razmišljati že takrat, ko smo v aktivni dobi življenja.
Program srečanja je v nadaljevanju popestril tudi pevski zbor Bršljanke, v katerem prepevajo članice mislinjskega društva, zato mu predsednica društva Jeromlova pravi kar »hišni ansambel«. Krasno petje, ki poboža vsako dušo, zato se vse v dvorani umiri. Za konec nas je citrarka Petra Viki Čeru s svojim nežnim igranjem in petjem popeljala v prazničen čas, ki je bil tik pred nami. Lepo je videti in spremljati takšne dogodke, ko se zbere polna dvorana stanovskih kolegic, ki jim dobre volje ne manjka, zato je tako druženje vedno prijetno. Zmanjkalo pa ni niti drobnih voščil in želja, ki si jih izrekamo ob koncu leta.
Tovrstna srečanja so hkrati tudi priložnost, da kmetice na takšen ali drugačen način lahko opozorimo nase, saj vemo, kakšno bi bilo podeželje brez marljivih ženskih rok.
Zapisala: Anita Štriker
Fotografije: Lea Babič, Marjeta Šteharnik