Vse bolj se zavedamo, da je plastika velik onesnaževalec okolja, zato je zadnja leta neverjetno velik porast alternativnih izdelkov, prijaznejših do narave. Med potratnejše izdelke prav gotovo sodijo tudi plastične slamice, ki so že dobile nekaj nadomestnih različic, na primer steklene in kovinske, med naravnimi materiali pa so zagotovo najinovativnejše slamice iz ržene slame. Ideja zanje se je porodila družini Leber – Vračko iz Jedlovnika pri Zgornji Kungoti.

»V naši družini je mama Alenka zelo ustvarjalna in izdeluje najrazličnejše izdelke iz naravnih materialov. Tudi ržene slamice so bile njena ideja, pri uresničitvi pa smo pomagali vsi družinski člani. Lahko bi rekla, da so plod celotne družine,« pripoveduje Barbara Leber – Vračko. Družinska kmetija z dolgoletno tradicijo ima dve osnovni dejavnosti: vinogradništvo in živinorejo, zato na kmetiji sejejo tudi žita za krmo živali. »Pred dvema letoma smo ob robu ječmena prvič posejali tudi rž. Zdelo se nam je, da so stebla rži dovolj močna in debela in zato najprimernejša za uresničitev naše ideje. Rž smo pustili rasti dosti dlje, kot bi jo za mletje, steblo se mora čim bolj posušiti že na njivi. Nato smo rž z ročno BCS-kosilnico pokosili in shranili na suho,« pove naša sogovornica. Ko so bila stebla primerno suha, so nadaljevali z obdelavo: »Stebla smo očistili in narezali na dve dolžini: krajšo in daljšo. Nato pa jih s posebnim postopkom očistimo od znotraj in razkužimo oz. steriliziramo, da so varna za stik z živili in uporabo.«

V primerjavi s papirnatimi slamicami, ki so bile prva alternativna klasičnim, so naravne slamice iz ržene slame dosti bolj obstojne. »Ker je del naše dejavnosti tudi turistična kmetija, smo kar sami opazili razliko. Papirnate slamice se že po nekaj minutah razmočijo, ržene pa lahko več dni pustimo v tekočini in se ne spremenijo. So tudi biorazgradljive, zato jih lahko kompostiramo. Pakirane so v nebeljeni papirnati embalaži, ki ne obremenjuje okolja z odpadki, « poudarja Barbara. Naravne slamice izdelujejo v omejenih količinah, saj je celoten postopek od žetve do rezanja ročen: »Pri rezanju slame se zberemo domači in prijatelji, delo pa spremenimo v prijeten družabni dogodek.« Izdelek ima velik tržni potencial, je prepričana naša sogovornica. Zaenkrat je njihov izdelek na voljo pri njih, v Stari trti v Mariboru, pa tudi že v Avstriji. Zaradi zaprtja gostinskih lokalov v lanskem letu svojega izdelka še niso mogli pospešeno promovirati in prodajati, letos pa je zanimanje zanje že zelo veliko. »Količine bomo večali, kolikor bomo zmogli postoriti. Poskusno pa bomo posejali še tritikalo, ki ima širše steblo, zato bi bile slamice iznjih širše. Se pa zavedamo, da smo povsem odvisni od vremena. Letos je bilo vroče in suho poletje, zato je letošnja slama izjemna – ima zlato barvo. V bolj deževnih letinah pa kakovost slame ni najboljša. To je preprosto treba sprejeti,« konča naš pogovor Barbara Leber – Vračko.