V mali idilični vasici Delce v Zadrečki dolini pod mogočno Menino planino je ostala le še ena kmetija, na kateri se družina preživlja le s kmetovanjem. To je Tonkova kmetija, na kateri zadnjih sedem let gospodarita Urška in Lovrenc Kočnar in nadaljujeta zgodbo uspešne družinske kmetije z več kot štiridesetletno tradicijo prireje mleka, s katero sta začela Urškina starša. Mladi par se je pogumno odločil za naslednji korak: pred sedmimi leti sta mleko ponudila lokalni šoli, tri leta pozneje pa začela še s predelavo mleka v mlečne izdelke, ki jih obožujejo tudi najzahtevnejši jedci – otroci.

»Tonkova kmetija je bila vedno ena večjih kmetij v vasi tako po obsegu površin kot staležu živali. Danes smo ostali edini v vasi, ki se preživljamo s kmetijstvom,« steče pogovor z Urško Kočnar, ki je odraščala na kmetiji skupaj s tremi sestrami. »Sestre so odšle vsaka na svoje, jaz pa sem ostala doma na kmetiji in nadaljujem z delom svojih staršev. Tudi možu kmečko delo ni tuje, saj prihaja s kmetije v Logarski dolini. Sprva je bil zaposlen, ko pa sta nama starša predala vajeti kmetije, se je tudi Lovrenc odrekel službi, da sva se lahko posvetila kmetovanju, « pripoveduje Urška. Mlada gospodarja sta ob prevzemu kmetije zavihala rokave in naredila načrt, kako bosta z delom na kmetiji preživljala družino. Na njuni poti pa jima pomaga tudi kmetijsko-svetovalna služba.

NA RAVNINI, ČEPRAV MED HRIBI
»Smo dolinska živinorejska kmetija z rodovitno zemljo, in čeprav smo med hribi, so naše površine na ravnini. Travnat svet in alpska klima nam nudita dobre pogoje za kmetovanje in živinorejo. Površine obdelujemo strojno, ročnemu delu se izogibamo. Starša sta bila napredna in sta kmetijo redno obnavljala in posodabljala. Leta 1974 sta zgradila hlev, vanj pa naselila govedo sivorjave pasme, 19 krav molznic in še kakšnih 10 do 15 telic. Starša sta oddajala mleko in čeprav je bil obseg prireje takrat bistveno manjši kot danes, je bilo to dovolj, da smo lepo živeli. Danes imamo enkrat toliko živali. Krave molznice so v novejšem hlevu na prosto rejo že od leta 2000, v njem muka 45 glav, prav toliko plemenskih telic pa domuje v starem, preurejenem hlevu, kjer se živali lahko prosto gibljejo. Zelo smo ponosni, da so vse živali vzrejene na kmetiji in jih ne kupujemo. Z možem sva ostala zvesta isti pasmi, « pove sogovornica.

Družina obdeluje 40 hektarjev, pri čemer sta dve parceli večji, preostale površine pa so razdrobljene. »Radi povemo, da gospodarimo naravi prijazno, da okolju ne škodujemo. Tu, med zelenimi alpskimi travniki, pod Menino planino, sta narava in človek velika zaveznika. Ker imava štiri za delo zelo pridne otroke, ki so v dogajanje na kmetiji vpeti že od malih nog, na kmetiji pa nama pomagata še moja upokojena mama Jožica in oče Lojz, sva se z možem lani odločila za nakup kmetije, ki smo jo imeli v najemu že 15 let. Tako smo obdelovalne površine povečali za 10 hektarjev. Najina želja je, da bi družina ostala povezana in bi vsi radi delali na kmetiji,« ponosno pove. Najstarejša Neža je končala s študijem živilstva in prehrane na BIC Ljubljana in že nadomešča mamo pri predelavi mleka ter skrbi za prodajne avtomate, drugorojeni Matija je dijak, Maja in Jakob pa sta še osnovnošolca. Neža je že kot študentka nosila domače mlečne izdelke v šolo, kjer so jih podrobno analizirali. »Kakovost naših izdelkov je navdušila profesorje, zato so jih umestili tudi v njihove šolske prodajalne v Ljubljani,« pove Neža.

PREDELAVA MLEKA SE VEČA
Na dan namolzejo okoli 1000 litrov mleka, ki ga prefiltrirajo in takoj ohladijo na tri stopinje. »Mleko vsake molže nadziramo na zaviralne snovi. Dvakrat na mesec ga nenapovedano vzorčijo in pregledajo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu v Naklem. Našo kakovost potrjujejo rezultati teh kontrol, prav tako pa tudi vsakoletna priznanja Zgornjesavinjskega govedorejskega društva. Naše mleko ustreza najstrožjim higienskim merilom, zanj smo pridobili certifikata Izbrana kakovost Slovenije in brez GSO. Pri nas količina prirejenega mleka nikoli ni bila pomembnejša od kakovosti, zato tudi naša povprečna mlečnost ni najvišja. Giblje se med 7000 in 8000 litri,« o kakovosti surovine, ki je pogoj za kakovostne izdelke pove Urška. Mleko prodajo posredno prek domače zadruge Dreta, veliko pa tudi sami. Odkar so pred štirimi leti začeli s predelavo, pa ga vse več konča v kotlu. Količina predelanega mleka raste s povpraševanjem in kot pravi naša sogovornica, še niso dosegli viška. Predelavo mleka povečujejo s povpraševanjem. Korona jih je zaradi zaprtja javnih zavodov pri tem nekoliko zaustavila, zdaj pa je povpraševanja spet veliko. »Predelave smo se lotili povsem spontano, saj smo najprej prodajali samo sveže domače mleko. S padanjem odkupne cene mleka sva se z možem odločila, da ga ponudiva lokalni šoli. Otroci so ga zelo radi pili, zato sva mleko ponudila še drugim šolam, tudi na drugi strani hriba – v Ljubljani,« šaljivo pove. ‘Kaj pa lahko zgubiva, če jim ga ponudiva v pokušino,’ sta razmišljala. Tudi drugi so prepoznali razliko domačega mleka od industrijskega in število javnih ustanov, v katerih pijejo Tonkovo mleko, se je hitro večalo. »Naše mleko in mlečne izdelke vozimo že v 17 šol in vrtcev po Zgornji Savinjski dolini in po Ljubljani. Kuharice so nas ob dostavah mimogrede spraševale, kaj jim še lahko ponudimo. Z možem se nama je zdela dopolnilna dejavnost izvrstna priložnost za novo delovno mesto na kmetiji, zato sva opravila tečaj o predelavi mleka in začeli smo delati jogurte, skuto iz polnovrednega kislega mleka, sir za žar ali ponvico …,« se spominjata začetka. »V veliko veselje nama je, da so otroci domače mleko in mlečne izdelke tako navdušeno sprejeli,« povesta Urška in Lovrenc.

Najnovejši izdelek: domači puding Tonkec

ZADOVOLJNI KUPCI
Največ polnovrednega mleka predelajo v jogurt, ki je kremast in polnega okusa. »Naš najmlajši navihanec Jakob pa mu je izbral ime – Tonkec. Opremili smo ga s privlačno embalažo, ki je otrokom zelo všeč. Izbira okusov je velika: poleg klasičnih okusov v ponudbo redno dodajamo tudi sezonske. Tradicijo prepletamo z inovativnostjo, zato nenehno razvijamo izdelke, ki so ljudem všeč. Poleti so zelo priljubljeni sveži sir za žar, ki jim dodajamo sezonsko zelenjavo, orehe, poper, semena. Naš priljubljen posebnež je kremno maslo, ki se niti v hladilniku ne strdi, ampak je vedno prijetno mehko in mazavo, izvrstno na kruhu za zajtrk ali čez dan. Najnovejši Tonkov izdelek pa je puding z okusom burbonske vanilje, ki je te dni dobil tudi čokoladno različico. Puding je brez skorjice in ravno prav kremast za sladkanje, « opisuje Neža.

Kremno maslo

ŠIRITEV PRODAJE PREK PRODAJNIH AVTOMATOV
Zaprtje javnih ustanov je bilo za Tonkovo kmetijo kar hud udarec, a so se zelo spretno in hitro prilagodili novim razmeram. »Zelo veliko ljudi je med prvim valom prišlo po naše izdelke na kmetijo. Videli smo, da so ljudje željni domače hrane, zato se nam je prodaja prek prodajnih avtomatov zdela izvrstna priložnost za širitev prodaje, hkrati pa tudi najvarnejša, saj s strankami nismo imeli stika.

Ljudje so nas prijetno presenetili z nakupi, ki so deloma nadomestili prodajo v šole in vrtce. Imamo štiri prodajne avtomate na štirih lokacijah: v Gornjem Gradu, Mozirju, Malih Braslovčah in Šempetru. Zelo dobro sodelujemo tudi s kmetijo Plaskan, ki leži neposredno ob regionalni cesti Mozirje-Šoštanj, kjer naši mlečni izdelki dopolnjujejo njihovo bogato ponudbo domačih izdelkov. Na enak način po novem sodelujemo tudi z lastnikom avtomatov pod imenom Domače2go v Zagorju ob Savi,« našteva sogovornica. Kočnarjeva povesta, da je bil nakup prodajnih avtomatov dobra poslovna odločitev, saj so se ljudje hitro navadili nanje in jih redno praznijo. Dobro prodajo zakonca pripisujeta tudi vedno večjemu zanimanju ljudi za domače in kakovostne izdelke, kar se je pokazalo že med prvim valom epidemije. Lovrenc in Urška še poudarita, da sta v teh težkih časih zares hvaležna za podporo ljudi. »Zdi se nama, da je trdo delo slovenskega kmeta prav v tem času dobilo višjo vrednost. Čeravno ne v obliki primernih odkupnih cen s strani države, ampak toliko bolj v obliki hvaležnih potrošnikov. Veseli me, da je kmetovo delo spet postalo cenjeno in spoštovano,« naš pogovor konča Urška Kočnar.