Kateri je najbolje plačan dan kmeta v letu? Da, prišli smo tako daleč, da nas večina kmetov odgovori, da je to dan, ko oddamo zbirno vlogo. Čeprav se zdi, da še to ne več, kajti izplačila za preteklo leto so tako pozna, da bi nanje že skoraj pozabili. Pa ne zato, ker jih ne potrebujemo, temveč iz obupa, ker jih ni in ni.

Smo že v juniju, ki je skrajni datum, da kmetje dobimo vsa plačila, ki nam pripadajo v okviru zbirne vloge za preteklo leto, ob tem pa že oddajamo vlogo za letošnje leto in upamo, da bodo plačila prišla prej. Očitno pa se bo zgodilo, da ne, saj se zaradi spremembe davčne zakonodaje in narejenega »velikega koraka«, da OMD ne bo obdavčen, tudi ta plačila zamikajo v naslednje leto. Da, vredno se je bilo pohvaliti, kako nas, kmete, država upošteva, predvsem glede naših zahtev iz protesta (če se še morda kdo spomni). In če je kdo na to pozabil, sta nas o tem prek medijev obvestila predsednika naših predstavnikov. Ampak, glej ga zlomka, zakonodaja še ni sprejeta, je zgolj spet samo obljuba. Kaj pa, če na koncu ne bo tako? Ni pomembno, že zaradi veliko neizpolnjenih obljub se zgodba ponavlja, se pa očitno vsem mudi, kajti približujejo se volitve v KGZS. Pestra bo zgodnja jesen v kmetijstvu, tako na delu, kjer se izbira veljake, in tudi tam, ko bo kmet prejemal plačila za svojo žetev. Slednja je tako rekoč že pred vrati in kot ničkolikokrat zgodba spet enaka, torej še vedno ne vemo, kakšne bodo odkupne cene. Morda pa kdo sploh ne bo imel težav s tem, kajti tudi narava nam je zgodaj začela kazati zobe, in nekateri so že opravili »žetev«, no, toča je opravila svoje.

Če sem že pri odkupnih cenah, se je vredno spomniti časov, ko so se vsi deležniki v žitni verigi uspeli pogovarjati. Zagotovo je bilo takrat lažje, kajti v čas žetve smo stopali z resnimi zavezami. Morda bodo na koncu spet obtoževali kmete, da raje prodajajo v tujino. Razlog za to pa bo preprost, kajti tujec bo spet pripravljen plačati več. Več kot očitno pa je, da slovenskim mlinarjem ne primanjkuje »slovenske« pšenice, kajti zdi se, da tudi pot tuje pšenice po slovenskih železnicah spremeni katerokoli poreklo v slovensko. Morda so krive zastarele železnice in posledično dolga pot ali pa le spretni obvod slovenske zakonodaje. In kot je že bilo ugotovljeno, imamo na koncu verige več slovenskega, kot je bilo sploh pridelanega. Vsaj takšne so bile ugotovitve raziskovalcev, ki analizirajo podatke o spremljanju cen in porekla. Kaj si ob tem misli potrošnik? Sam kot potrošnik si mislim: vsi me …, da plačam več za nekaj, kar to ni.

In ker govorimo o najbolje plačanem dnevu v letu, lahko ugotovimo, da to že dolgo ni več dan, ko kmet proda svoj pridelek, kajti razpon v verigi postaja vedno večji in večji. In boj kmeta proti temu v Sloveniji ne poteka (vedno) v pravi smeri. Tukaj mislim na pogajanja z odkupovalci. Lažje se borimo proti državi in od nje zahtevamo več subvencij, pomoči, intervencij … Ali je to prava smer? Zagotovo ni, kajti takšna pot nas vse kmete potiska v vedno večjo odvisnost od subvencij. Ali bomo tako nadaljevali? Ali bomo vedno bolj odvisni od subvencij? Ali se bomo začeli pogovarjati o odkupnih cenah že v času setve? Toliko vprašanj se mi postavlja, da na koncu tudi sam skoraj začnem verjeti, da je dan, ko oddaš zbirno vlogo, zares najbolj plačan dan za kmeta v letu.

Kolumno pripravlja: ZSPM