Še pogosteje kot navadno se herpes pojavlja v sezoni gripe in prehladov, ko je odpornost organizma zmanjšana. Na žalost je virus herpesa večni spremljevalec, ki vas po prvi okužbi nikoli ne bo zapustil. Z učinkovito preventivo in izogibanjem sprožilnim dejavnikom pa lahko zmanjšate pogostnost njegovih izbruhov.

Herpes je neprijetno virozno obolenje, ki se navzven kaže kot s tekočino napolnjeni mehurčki na ustnicah, redkeje tudi na drugih predelih telesa. Herpes na ustnici se pojavi zaradi okužbe z virusom herpes simplex 1 (HSV 1). Virus se prenaša z neposrednim stikom s kožo oziroma sluznico. Po stiku se herpes po limfni tekočini in krvi prenese po vsem telesu, tudi v živčne celice, kjer je zaščiten pred obrambnim sistemom organizma. Pri okužbi z virusom herpesa je najbolj problematično, da virus po okužbi za vedno ostane v gostiteljevem telesu in se ga pravzaprav nikoli zares ne znebimo.

Kaj lahko sproži izbruh herpesa

Pri nekaterih ljudeh se njegovi znaki pokažejo šele mesece ali leta po prvotni okužbi z omenjenim virusom, spet pri drugih pa se znaki okužbe pojavijo že po 2 do 20 dneh. Zanimivo je, da herpes pogosto znova izbruhne na mestu, kjer se je pokazala tudi prvotna okužba. Na ustnici se sprva pojavita srbečica in pekoča bolečina, v največ nekaj dneh pa nastanejo še mehurčki, ki se razpočijo in preidejo v kraste. Redko se herpes razširi na kožo obraza ali v usta, to je značilneje za mlajše otroke in dojenčke. Celjenje lahko poteka od 1 do 2 tedna in je lahko za posameznika izredno neprijetno. Bolezenski znaki torej navadno ponehajo po približno tednu dni, vnovičen izbruh pa je zelo odvisen od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov. Tako lahko herpes izzovejo zmanjšana telesna odpornost, stres, menstruacija, razna prehladna obolenja, čezmerno uživanje kave, alkohola, kajenje ter pretirano izpostavljanje soncu, poškodba kože na ustnici, bolezni in operacije ipd. Zavedati se moramo, da se herpes na ustnici lahko hitro prenaša tudi na druge ljudi, zato se ob njegovem pojavu izogibajmo poljubljanju, deljenju hrane, pijače, brisač in kozmetike ter dotikanju obraza. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na ustrezno čistočo rok.

Treba se je zavedati, da po določeni točki, ko je virus že preveč namnožen, tudi zdravila niso več učinkovita ali pa prinesejo zgolj blago olajšanje. Zato tudi priporočamo čimprejšnje ukrepanje ob prvih znakih izbruha. V lekarnah so nam za ta namen na voljo številna mazila in obliži. Veliko mazil, ki so na voljo v lekarnah brez recepta, vsebuje cinkov oksid ali propolis, ki naj bi pomagala pri hitrejšem celjenju razjede. Druge rešitve pri okužbi s herpesom zajemajo tudi hlajenje predela, kjer izbruhne herpes (zaradi nezmožnosti razvoja virusa v hladnem okolju) ter ogibanje kisli prehrani.

Kdaj je treba obiskati zdravnika

Obisk zdravnika je potreben ob hujšem izbruhu, ko samozdravljenje ni učinkovito, pri imunsko oslabljenih osebah, v primeru pojava herpesa na nenavadnih mestih (spolovila, obraz, oči) ter ob sočasni povišani telesni temperaturi, močnih bolečinah, nenavadnih izpuščajih. V nekaterih primerih lahko zdravnik za zdravljenje herpesa predpiše tudi protivirusna zdravila v obliki tablet ali kreme, ki vsebujejo protivirusno učinkovino aciklovir ali valciklovir. Pomembno je, da se zdravljenje z zdravili na recept začne pravočasno, zdravila pa je treba uporabljati v skladu z navodili za uporabo.

Kaj lahko storimo sami

Pred izbruhom herpesa se lahko zaščitimo predvsem tako, da poskrbimo za odsotnost prej opisanih dejavnikov tveganja. Po nekaterih raziskavah naj bi določene vrste hranil spodbujale, druge pa zavirale razvoj oziroma razmnoževanje virusa herpesa. Zaradi protivirusnega delovanja je priporočljivo uživanje vitamina C s kombinacijo bioflavonoidov, ki spodbujajo njegovo učinkovitost, zaradi vpliva na celjenje pa vitamina E. Zaradi njegovega pomena za imunski sistem je priporočljivo tudi uživanje cinka oziroma hrane, bogate z njim. Vsekakor je pomembno, da vsak najde sebi najustreznejši način boja s herpesom, predvsem pa mu pozornost posveti čim prej. Tudi pri samih preparatih je moč zaznati zelo različne povratne informacije glede same učinkovitosti. Vsekakor pa je tudi pri tej težavi koristno, če se o stanju najprej pogovorimo z zdravnikom in farmacevtom.

Pripravila: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine