Vrtec Vransko, ki spada pod Osnovno šolo Vransko – Tabor, se nahaja na trgu Vransko, ki je obdan z vasmi, v katerih živijo ljudje na manjših kmetijah. Otroci imajo zelo radi živali in tudi kmetijsko mehanizacijo. Že čisto majhni otroci radi pogledajo za traktorjem, ki se pelje mimo.

Prešteli smo kravice in njihove teličke.

Vrtci naj bi se poskušali čim bolj povezovati z okoljem in upoštevati naravne in družbeno-kulturne specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci. Temu sledimo tudi v vrtcu na Vranskem. Sodelovanje med vrtcem in starši otrok je pomemben dejavnik pri uresničevanju kakovostne predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Vzgojiteljevo poznavanje družinskega okolja, v katerem živijo otroci, pa jim omogoča, da se zgodijo dogodki, kot je bil naš obisk kmetije, na kateri živi eden od naših varovancev. V toplih dneh junija smo se otroci skupine 4–5 odpravili na kmetijo Čvan na Tešovi, kjer imajo veliko različnih živali, ki v toplih dneh bivajo na prostem. Na začetku smo naredili nekaj za svoje zdravje in se odpravili na skoraj tri kilometre dolg pohod v hrib. Tako nam na kmetiji ni zmanjkalo energije za delo. Spoznali smo nekaj stavb, njihovo namembnost in uporabnost: kozolec, hlev, kokošnjak in tudi rastlinjak, v katerem raste zelenjava. Za delo na kmetiji sta potrebna tudi traktor in njegovi priključki: plug, prikolica, nakladalka.

Zabavali smo se ob gledanju prašičkov, ki so se valjali v blatu.

Najbolj pa smo se veselili živali in stika z njimi. Na dvorišču nas je pozdravil pes čuvaj, ki skrbi tudi za svojega mladička. Ogledali smo si, kje kokoši nesejo jajca in jih imeli priložnost tudi pobirati. V ogradi smo spoznali okoli sto kokoši, ki so veselo kljuvale travo, s katero smo jih hranili. Nasproti kokoši so bili krškopoljski prašički, ki so se valjali po blatu, da jih ne bi opeklo sonce. Na pašniku so bile tri krave s svojimi telički in bik. Spoznali smo njihova imena in kravo vodnico. Kamor gre krava vodnica, gredo tudi ostale krave in njihovi telički. Vedenje teh živali in njihovo mirnost so otroci z zanimanjem opazovali, še posebej pa jim je bil zanimiv bik, ki ni bil prav nič hudoben, kot je velikokrat v kakšnem filmu ali risanki.

Pocrkljali smo lahko tudi male zajčke in njihovo mamo. Tako mehki in topli so bili, da bi jih kar odnesli s sabo domov. Dopoldne je hitro minilo. Z veliko lepimi izkušnjami smo odšli nazaj proti vrtcu. Zahvaljujemo se družini Čvan za gostoljubnost. 

Pripravila: Brigita Reberšek