Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Po navadi zbolevajo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let, bolezen pa je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Pri multipli sklerozi gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken (mielin), vzrok za pojav bolezni pa je še vedno neznanka. Gre za vnetno stanje, ki uniči mielin in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Zaradi uničenja mielina se lahko pojavijo motnje prevajanja živčnih impulzov, kar izzove številne simptome multiple skleroze. Mogoči dejavniki, ki vplivajo na obolenje z multiplo sklerozo, so genetika, virusne infekcije in avtoimunsko obolenje. Pomembno vlogo ima tudi okolje, saj lahko toplota, hlad, obremenitev, vnetja, cepljenje in poškodbe poslabšajo klinične simptome in znake. Med dejavniki tveganja za multiplo sklerozo sta tudi pomanjkanje vitamina D in okužba z virusom Epstein-Barr.

Simptomi so zelo različni

Kako se bo bolezen kazala, je najbolj odvisno od tega, kateri deli osrednjega živčevja bodo prizadeti. Najpogostejši simptomi, ki jih občutijo bolniki z multiplo sklerozo, so utrujenost, oslabelost, ki se pojavi v obliki klecanja nog ali preprosto zmanjšanje moči v nogah ali rokah, občutek otrdelosti okončin, ki jih bolnik počasneje in manj gladko premika. Prisoten je lahko občutek »tesnega pasu« – neprijeten občutek, kot da imajo pacienti okoli trupa ali spodnjega dela nog trdo zategnjen pas, pojavlja se lahko omrtvelost (nenadna izguba občutka zelo podobna tistemu, ko katera od okončin »zaspi«, ali občutek mrzlih nog). Pride lahko do težav z vidom (dvojni vid, nenadna začasna izguba vida na enem očesu ali obeh in/ali povečana slepa pega v središču vidnega polja enega očesa ali obeh), težav z ravnotežjem, ki se kažejo kot negotovost nog med hojo ali kot stalen občutek neravnotežja. Prisotna je lahko vrtoglavica, ki jo bolnik čuti, kot da se prostor okoli njega vrti in/ali da se mirujoči predmeti premikajo, nezmožnost zadrževanja urina ter bolečina (ostra in zbadajoča ter elektriziranje, ki se pojavlja v globini okončin).

Največjega pomena pri ugotavljanju bolezni je nevrološki pregled, značilni simptomi in znaki se potrdijo z več testi in postopki (magnetno resonančno slikanje osrednjega živčevja, s katerim je možno prikazati mesta okvarjenega mielina, odvzem cerebrospinalne tekočine, v kateri plavajo možgani in hrbtenjača, in laboratorijska analiza te tekočine, nevrofiziološke preiskave, s katerimi preiskujejo delovanje živčnih vlaken, ter splošne krvne preiskave za izključevanje drugih možnih vzrokov težav).

Bolezen je neozdravljiva

Potek bolezni je težko predvideti, včasih se umiri ali pa stalno napreduje. Simptomi oz. znaki se lahk večkrat ponovijo, poslabšanje imenujemo zagon. Poznani so nekateri dejavniki, ki lahko pri bolnikih z multiplo sklerozo sprožijo zagon bolezni (okužbe, čustveni ali telesni stres, porod). Velikokrat pa se zagon pojavi popolnoma nepričakovano. Trenutno ne poznamo načina, kako multiplo sklerozo ozdraviti, obstajajo pa zdravila, ki bolnikom s to boleznijo lajšajo simptome in omogočajo bolj kakovostno življenje. Ker so simptomi lahko zelo raznovrstni, se tudi zdravljenje od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Z zdravili za lajšanje simptomov bolezni skušajo kar najbolj zmanjšati težave, ki jih povzročajo simptomi bolezni. Zdravila za zdravljenje zagonov bolezni bolniki prejmejo v obliki intravenskih infuzij, ko pride do zagona. Zdravila, ki vplivajo na potek bolezni, pa so zdravila, ki jih bolniki jemljejo redno. Največkrat so v obliki injekcij ali infuzij. Cilj zdravljenja s temi zdravili je upočasnitev napredovanja bolezni, zmanjševanje števila zagonov in izboljševanje kakovosti življenja.

Multipla skleroza je torej kronična bolezen, ki človeka od postavitve diagnoze spremlja vse življenje. Leta 1973 je bilo ustanovljeno Združenje multiple skleroze Slovenije z namenom, da pomaga in združuje vse osebe z multiplo sklerozo. Združenje pomaga vsem bolnikom z multiplo sklerozo tako z zdravstvenega kot s psihosocialnega vidika s posebnimi socialnimi programi, ki bolnikom z multiplo sklerozo omogočajo, da lahko kar najdlje ostanejo samostojni in neodvisni, kakovost njihovega življenja pa ostane na najvišji ravni.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine