Na kaj najprej pomislite, ko slišite besedno zvezo lokalna hrana? Ko govorimo o slovenski, doma pridelani hrani, večina najprej pomisli na kmeta – tistega, ki z veliko predanosti obdeluje polja in travnike, skrbi za živali ter z vsakodnevnim delom omogoča, da je na naših mizah najboljša hrana. Kako pa na to gledajo naši najmlajši? Je tudi njihova prva misel namenjena pridnim delovnim rokam, ki vsak dan skrbijo, da je na krožnikih hrane dovolj?

Poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine je opolnomočiti mlade s povezovanjem, druženjem, izobraževanjem in izkušnjami ter s tem krepiti njihovo samozavest in ponos, da prihajajo s podeželja. Zelo dobro pa tudi vemo, da se zavedanje o pomenu kmetijstva začne že v zgodnjih letih odraščanja, v otroštvu. Zato nas še posebej veseli, da lahko v naše dejavnosti vključujemo tudi otroke in z njimi gradimo odgovorno, ponosno in ozaveščeno skupnost.

Ena najboljših priložnosti za približevanje naših vsebin otrokom je vsakoletni projekt Teden slovenske hrane, ki poteka tretji teden v novembru. Projekt je nastal na pobudo stanovskih organizacij kmetov, zadrug in čebelarjev, vrhunec pa doseže s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, letošnji je bil že štirinajstič, in sicer na dan slovenske hrane – to je tretji petek v novembru.

S tednom slovenske hrane smo pri ZSPM začeli že v petek, tik pred osrednjimi aktivnostmi tega tedna, skupaj s partnerji projekta. Naša predsednica Eva Golob se je udeležila osrednjega dogodka Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Predsednica je v svojem nagovoru poudarila: »Z nakupom lokalno pridelane hrane prispevamo k razvoju slovenskega podeželja, ohranjamo delovna mesta in kulturno krajino ter spodbujamo odgovorno potrošnjo med mladimi. Slovenska hrana je izraz spoštovanja do narave, do dela naših ljudi in do tradicije, ki oblikuje identiteto slovenskega podeželja.«

Delavnice za otroke

Eden izmed ciljev tradicionalnega slovenskega zajtrka je, da se v šolah in vrtcih govori o pomenu kmetijstva in čebelarstva. Zato smo v tednu, posvečenem slovenski hrani, izvedli štiri delavnice, na katerih smo otrokom približali delo kmeta, jim predstavili vrednost lokalne prehranske verige ter predstavili pomen tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Naša prva postojanka je bila v Prlekiji. Za VDC Mala Nedelja smo pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so si udeleženci sami pripravili jogurt po lastnem okusu in oblikovali embalažo, kar je prineslo veliko veselja in ponosa nad lastnim izdelkom pri sodelujočih. Po tem, ko smo otrokom narisali nasmeh na obraz, smo se preselili v OŠ Mala Nedelja. Tam smo učencem od 1. do 5. razreda s pogovorom in interaktivnimi vajami približali pomen kmetijstva in spodbudili njihovo razmišljanje o širši vlogi kmetovanja. Z delavnico smo ugotovili, da je spoznavanje podeželja zanimiva izkušnja, tudi za otroke, ki živijo na podeželju.

Danes naših otrok ne vzgajajo le starši, temveč širša družba, česar se pri ZSPM zelo dobro zavedamo. Zato tudi dolga pot iz Prlekije do Krasa za nas ni ovira. Že naslednji dan smo za učence 2. in 3. razreda na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo pripravili praktično delavnico, na kateri so otroci spoznali pot mleka od krave in vse do trgovine. Cilj delavnice je bil, da pri učencih spodbudimo razmišljanje o tem, kako se lahko ta pot skrajša. Hitro so ugotovili, da je najkrajša pot ta, da kupujemo izdelke na tržnicah ali pri kmetu. Otroci so bili navdušeni nad delavnico in nas »poučili«, da lahko mleko od kmeta kupijo tudi na mlekomatu.

Sredi tedna so nas širokih rok sprejeli tudi v vrtcu Radeče. Tam smo z otroki, bodočimi prvošolci, postavili mali hlev s kravicama. Otroci so se preizkusili v molži krave in imeli priložnost okusiti različne vrste mleka in mlečnih izdelkov. Ker so bili otroci že ves teden aktivno vključeni v spoznavanje tradicionalnega slovenskega zajtrka, je bil naš obisk le še pika na i celotnemu dogajanju.

Lokalna hrana na vlakih

Z otroki se srečamo v šolah in vrtcih, širšo javnost pa težje dosežemo. A rešitev je letos prišla na pladnju, ko smo dobili povabilo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), da se pridružimo akciji Lokalna hrana na vlakih. Aktivirali smo naše pridne prostovoljce, ki so skupaj s svetovalci kmetijsko svetovalne službe in čebelarji potnikom na vlakih po vsej Sloveniji delili jabolka in med. Odziv potnikov je bil izjemno pozitiven. Za marsikoga je bil naš obisk tudi prijeten opomnik, da lokalno pridelana hrana ni samoumevna, temveč rezultat vsakodnevnega dela in truda številnih kmetov.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Teden slovenske hrane smo končali ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Del skupine ZSPM je imel priložnost zajtrkovati z dijaki Šolskega centra Šentjur. Dijakom smo zajtrk popestrili z interaktivnim pogovorom različnih deležnikov v kmetijstvu v sklopu projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živeti. Pogovor sem moderirala Ajda Podlesnik (ZSPM), pogled vsak iz svoje stroke pa sta z zbranimi delila Jože Očko s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Marija Brodnik-Lodewijk, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri jutranjemu pogovoru sta svoja pogleda iz prakse predstavila tudi Bor Završnik in Nik Šloser, dijaka 3. letnika programa kmetijsko-podjetniški tehnik. Svoje poglede in razmišljanja so lahko z nami podelili tudi ostali dijaki prek spletnega orodja. Pogovor je dosegel svojnamen in lepo povezal pomen tradicionalnega slovenskega zajtrka z resničnostjo, ki jo mladi kmetje živijo vsak dan. Dijaki so dobili vpogled v priložnosti, ki jih ponuja kmetijski sektor, ter iskrene odgovore na vprašanja, ki jih spremljajo pri razmišljanju o svoji prihodnosti.

Tržnica mladih kmetov

Preostali del ekipe ZSPM je svoje petkovo dopoldne preživel na Tržnici mladih kmetov v avli Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trinajst mladih kmetov in kmetic z vseh koncev Slovenije je podeželje prineslo v prestolnico in številnim obiskovalcem predstavljalo in ponujalo svoje izdelke. ZSPM pa je v sklopu tržnice predstavljala svoje vsebine in projekte, poseben poudarek smo namenili projektu Počutje na kmetiji: krepitev virov in znanj, ki ga imenujemo Polja Moči. Vodilni partner projekta je Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, ki se nam je ob tej priložnosti tudi pridružil. Mlade kmete, kmetice, obiskovalce in tudi odločevalce smo s prisotnostjo in predstavitvijo naših aktivnosti želeli opozoriti na izzive duševnega zdravja med kmečkim prebivalstvom.

Letošnji slogan: Moja izbira je slovenska hrana, je krasil plakate v šolah, vrtcih in številnih javnih ustanovah. Želimo si, da ne ostane le napis na plakatu, temveč postane navada in odnos. Naj bo ta slogan večen odmev projekta, ki se bo izražal v miselnosti in navadi potrošnika ob obisku trgovine, ob vsakem obroku in vsakem pogovoru o tem, kakšno prihodnost si želimo ustvarjati. Ker z izbiro lokalne hrane kažem naše spoštovanje in podporo ljudem, ki z delom svojih rok skrbijo, da imamo vsak dan možnost izbire in vsak dan polno mizo dobrot. Zato naj bo Moja izbira je slovenska hrana tudi vaša izbira. Danes, jutri in vsak dan znova.

Pripravila: Ajda Podlesnik