V državah EU namreč le 11 % vseh kmetijskih gospodarstev vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Zato eden od najpomembnejših izzivov kmetijske politike ostaja spodbuditi mlade za kmetovanje. Finan je povedal, da CEJA zastopa politične interese približno dveh milijonov evropskih mladih kmetov. Glavni cilji CEJA, v katerega je včlanjena tudi Zveza slovenske podeželske mladine, so: spodbujanje mladih za kmetovanje in aktivno sodelovanje pri oblikovanju kmetijske politike, obveščanje in izobraževanje članov ter podpora pri različnih projektih in zastopanje stališč mladih kmetov pri ključnih odločevalcih – evropskem parlamentu, evropski komisiji in evropskem svetu. 

Na kratko je predstavil devet specifičnih ciljev SKP po letu 2020 in poudaril, da so za mlade kmete pomembni vsi. Med njimi je kot najpomembnejšega izpostavil izboljšanje starostne strukture  gospodarjev kmetij, t. i. generacijsko pomladitev, za katero si bodo prizadevale tudi posamezne organizacije mladih kmetov po EU. »Zato CEJA spodbuja mlade kmete, da se aktivno vključijo v SKP v vsaki državi članici, da njihove države pomladitev starostne strukture kmetij uvrstijo med svoje prednostne naloge,« je povedal Finan. 

ŠEST POTREB MLADIH KMETOV
CEJA je oblikovala šest ključnih potreb mladih kmetov, ki jih morajo upoštevati pri oblikovanju SKP. To so: dostop do zemlje, dostop do kredita z ugodnimi pogoji, dostop do znanja in izobrazbe, poenostavitev postopkov birokracije pri ukrepih SKP, razvoj infrastrukture in oživljanje podeželja, da bodo mladi ostajali na podeželju, ter najpomembnejše – primeren prihodek iz kmetovanja. Poudaril je, da morajo biti kmetje primerno plačani za svoj trud, saj niso le pridelovalci hrane, ampak tudi varuhi kmetijske krajine in biodiverzitete.

Posebej je poudaril pomen znanja in izobraževanja mladih kmetov. Kot je pokazala opravljena analiza, so mladi kmetje prikrajšani za večerna izobraževanja, prednost pa ima število opravljenih ur namesto kakovost učne vsebine. Poudaril je tudi, da je pomembno tako teoretično znanje kot praktično usposabljanje. Da bi mladi kmetje uresničili vse cilje SKP, jim je potrebno zagotoviti tudi primerno finančno podporo. CEJA podpira predlog Evropskega parlamenta – najmanj 4 % ovojnice iz 1. stebra za generacijsko obnovo kmetij in zagotovljena sredstva iz 2. stebra (PRP). Poudaril je tudi, da je treba opredeliti pojem aktivnega kmeta, ki je prejemnik finančne podpore. 

ZNANJE IN SVETOVANJE
Mladi kmetje ne smejo biti podhranjeni z znanjem in informacijami. Zagotoviti jim je treba znanje in svetovanje, promovirati sodelovanje in izmenjavo znanja, jih vključiti v program Horizon Europe in povečati možnosti učne mobilnosti. Zato je pomembno podpirati delovanje organizacij mladih kmetov na državni ravni, saj imajo zelo pomembno nalogo pri oblikovanju skupnih stališč evropskih mladih kmetov. 

Finan je poudaril, da mora svetovanje mladim kmetom temeljiti na osebnem pristopu in izhajati iz realnega okolja, ne iz teoretičnega. Vsaka kmetija pa mora opraviti SWOT analizo (da opredeli svoje slabosti, prednosti, priložnosti in
grožnje), opredeliti zunanje dejavnike (finance, lokalno okolje …), ambicije mladega kmeta in način dela, na podlagi katerih se pripravi razvojni načrt kmetije. Komentiral je tudi strategijo Od vil do vilic, ki bo za mlade kmete zelo pomembna, saj bo vplivala na prihodnjo kmetijsko politiko. Stališče CEJA je, da strategiji manjka ekonomska vzdržnost in socialna vključenost, premočno poudarja vlogo kmeta v primerjavi z drugimi členi prehranske verige, mlade kmete omenja le v povezavi z ekološkim kmetovanjem, del strategije pa mora biti tudi dostop do zemlje in do znanja, da bodo imeli kmetje vsa »orodja« in bodo pri svojem delu čim bolj učinkoviti.