Kmečka mati me je rodila,
še dva brata je vzgojila,
ko delala je cele dni,
v hiši, na vrtu in na njivi.

Vsak dan je zgodaj vstala,
v hlev, k živini se podala,
potem pa v hišo prihitela
in nam zajtrk priskrbela.

Tekli so otroški dnevi,
brezskrbni in veseli,
ko smo v vasi odraščali,
ničesar nismo pogrešali.

Sedaj, ko sem sama mama,
sem hvaležna za vse dni,
ki smo jih kot otroci na kmetiji preživeli.

Ko smo tekali po sadovnjaku,
v vinogradu sladko grozdje nabirali,
zvečer pa blatni in utrujeni
srečni se v postelje zvrnili.

Da smo čisti, veseli, siti,
naši kmečki mami se je za zahvaliti,
ki svojo kmečko pamet
delila je s svojimi otroki.

Zato ti hvala, kmečka mama,
da za nas si poskrbela,
in svoje žuljave roke
dala za svoje otroke.

Mama, naj vse dni
pojem HVALA TI
za vse težke in lepe skrbi,
s katerimi mi, kmečki otroci, smo zrasli.

Kolumno pripravlja: ZSPM