Na svečani prireditvi, ki jo je ob praznovanju svetovnega dneva kmetic pripravila Zveza kmetic Slovenije, so razglasili letošnjo kmetico leta. Laskavi naziv je prejela Majda Sinreih, ki jo je predlagalo Društvo kmetic Mislinjske doline. To je že četrta Korošica, ki je prejela najvišji naziv, ki ga podeljujejo slovenski kmetici. 

Na letošnji izbor sta svojo kandidatko prijavili še dve društvi: Berto Razboršek je predlagalo Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše – Kolovrat, Majdo Hribar pa Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline. Zmagovalko Majdo Sinreih je v Zagorje ob Savi spremljalo 40 stanovskih kolegic, ki so se veselile naziva skupaj s svojo kandidatko. Majda Sinreih si vse življenje prizadeva za boljši položaj kmetic in kmetijstva, ob tem pa je z možem in družino kmetovala na Kozjaku. Bila je predsednica društva, ki jo je predlagalo. V času njenega predsedovanja se je članstvo v društvu enkrat povečalo, začeli so izdajati društveno glasilo, ki  še vedno izhaja, ustanovili pevsko skupino Bršljanke, v kateri je prepevala tudi Majda. Letošnja izbranka je prejemnica mnogih občinskih in drugih nagrad, letos je postala častna članica Društva kmetic Mislinjska dolina. “Nikoli nisem brez besed, danes pa mi jih je zmanjkalo,” je bila ob prejemu naziva kmetica leta 2022 ganjena Majda Sinreih. Zahvalila se je za zaupanje, ki so ji ga s predlogom za ta naziv izkazale društvene kolegice, ter družini: “Ponosna sem, da sin in snaha z velikim veseljem nadaljujeta s kmetovanjem na naši visokogorski kmetiji.”

Osrednji nagovor na prireditvi je imela predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je zaskrbljena nad dogajanjem v kmetijstvu in usihanjem članstva v društvih podeželskih žena po Sloveniji. Meni, da poklic kmeta in kmetice v Sloveniji nista cenjena in da v družbi ne uživata ugleda. “Na trgovskih policah so le vzorci naših pridelkov, zato potrebujemo domoljubnega potrošnika, ki je za čudovit pogled skozi okno pripravljen kupiti hrano od okoliških kmetov.”

“Težko je biti kmet, še težje pa kmetica,” je prepričan predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Povedal je še, da si Zbornica prizadeva pri reševanju težav kmečkih žensk, a pogosto naleti na sistemske ovire: »Če bi vse težave, ki se tičejo nas kmetov, kmetic, podeželja, reševali samo s kmetijskim ministrstvom, bi veliko vaših težav lahko rešili. Na žalost pa imamo še veliko drugih ministrstev, ki kmetijstvu niso tako naklonjeni.«

Kako pomembna je vloga žensk na podeželju, a še vedno premalo cenjena, je poudarila tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: “V Sloveniji je le 29 odstotkov žensk, ki so nosilke kmetijskega gospodarstva. Žensko delo, plačano, neplačano hrani svoje družine. Vendar pogosto nimajo enake moči kot moški, zato zaslužijo manj. Imajo neprecenljivo vlogo pri razvoju in vitalnosti podeželja. Svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje, poleg tega se ukvarjajo še z oskrbo otrok in bolnih. Njihovo neformalno delo ni priznano in imajo nižji dohodek kot moški.«

Več v tiskani številki Kmečkega glasa.