Lymska borelioza je bakterijska okužba, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa. Pojavlja se na območju celotne Slovenije, obolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov. Povzročiteljice so izredno gibljive spirohete Borrelie burgdorferi, čigar »zatočišče« so različne domače in divje živali. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih.

Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo okuženi klopi, sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza, redkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo, glede na število primerov na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogrožena populacija na svetu. Pri nas namreč potrdijo med 3000 in 7000 novih okužb na leto. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Mile zime in vlažne pomladi okrepijo dejavnost klopov, največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. Od leta 1986 dalje so zdravniki pri nas dolžni prijaviti vsak primer bolezni, zato je mogoče natančno slediti številu obolelih.

BOLEZEN PRIZADENE ŠTEVILNE ORGANSKE SISTEME

Za razliko od klopnega meningoencefalitisa, s katerim se lahko okužimo takoj po vbodu okuženega klopa, je pri lymski boreliozi za prenos okužbe potrebnih vsaj 24 oz. 48 ur. Zato je zelo pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. Lymska borelioza poteka v treh obdobjih oz. fazah. Prva sprememba se po navadi pokaže na koži približno 10 dni (od 3 do 32 dni) po ugrizu klopa, in sicer se na vbodnem mestu pojavi neboleča rdečina (erythema migrans ali potujoči eritem), ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa prične osrednji del bledeti, tako da nastane obročast izpuščaj, ki se postopno širi. Po navadi opazimo le eno kožno spremembo, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Včasih izpuščaj tudi srbi ali peče. Nekateri bolniki so brez težav, nekateri pa imajo glavobol, so utrujeni in čutijo bolečine v mišicah. Kožne spremembe so vidne nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo, vendar pa lahko v tem primeru okužba prodira globlje.

Če bolezni v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in je ustrezno ne zdravimo, lahko v drugem in tretjem obdobju, torej po več tednih, mesecih ali celo letih, pride do okvare živčevja ali srca, prizadetosti sklepov, oči, mišic in kožnih sprememb. Te okvare lahko povzročijo precej hude težave, prizadetim močno otežijo vsakdanje življenje, pri nekaterih pa se kot posledica razvije celo trajna invalidnost. Bolniki so pogosto zelo utrujeni, brezvoljni, slabo spijo, imajo bolečine na različnih delih telesa, lahko so tudi psihično spremenjeni.

DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE

Bolezen ugotovimo na podlagi značilnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi. V prvi fazi postavitev pravilne diagnoze ni problematična, saj sta rdečina na koži in ugriz klopa dovolj za postavitev diagnoze tudi brez preiskave krvi. V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi. Borelioza se kaže z različnimi simptomi, zato so za postavitev pravilne diagnoze včasih potrebne dodatne preiskave vzorcev krvi, kože, tkiva ali telesnih tekočin (možganske tekočine).

Pomembno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi, saj jo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, zlasti če se zdravljenje prične dovolj zgodaj. Med opazno kožno spremembo zadostuje zdravljenje doma z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, ko so prizadeti tudi sklepi in živčevje, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici z dajanjem antibiotikov v žilo (intravenozno). Za razliko od klopnega meningoencefalitisa cepiva proti boreliozi zaenkrat še ni. Predhodna okužba ne pušča trajne imunosti, zato se lahko s povzročiteljem lymske borelioze okužimo večkrat.

HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA

Gre za redkejšo klopno bolezen, katere bolezenski znaki so podobni tistim v zgodnji fazi klopnega meningoencefalitisa. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh povzroča bolezen le ena različica Anaplasma phagocytophilum, inkubacijska doba je od 7 do 10 dni po vbodu klopa. Okužbo dokažemo z mikrobiološko potrditvijo povzročitelja, zdravi se z antibiotikom (doksiciklin). Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni. Cepiva proti tej bolezni ni.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine