Prireditelji festivala Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so letos prvič razpisali ocenjevanje jušnih rezancev. Brez oklevanja sta najbolj prodajana izdelka prijavila tudi Marjan in Martina Šter s kmetije Maln v Podreči, ki domače jajčne testenine izdelujeta že dvanajst let. Da so Malnove testenine zares izvrstne, jima rade povejo zveste stranke, zdaj pa sta dobila tudi potrditev strokovnih ocenjevalcev, ki so oba izdelka nagradili z zlatom.

Gospodar Marjan nam pove, da je na kmetiji živel njegov stric, ki je imel nekaj krav molznic, prideloval pa je tudi krompir. Ko so mu začele pešati moči, se je na domačijo preselil Marjan, da bo nadaljeval z njegovim delom. Z ženo Martino sta bila takrat še zaposlena, po službi pa sta delala tudi doma. »Skupaj smo živeli trideset let. Stric je do svojega 80. leta skrbel za živino, jaz pa sem prevzel vsa preostala in strojna opravila,« pripoveduje naš sogovornik. Ko sta z ženo zagospodarila na kmetiji, pa sta se lotila temeljite širitve in posodobitev obstoječih zgradb ter novih dejavnosti. »Ves čas sva razmišljala, kako bi si ustvarila delovni mesti na kmetiji. Imela sva veliko zamisli, tehtala sva, katera je najboljša. Ker svoje zemlje nimamo veliko – le okoli šest hektarjev, skupaj z najetimi površinami pa deset –, sva vedela, da bova morala iz malega narediti veliko,« iskreno pove Marjan.

POMANJKANJE JAJC
Prva priložnost za širitev kmetije se jima je ponudila z razpadom nek danje skupne države. »Čez noč je v Sloveniji začelo primanjkovati jajc, ki so jih k nam vozili iz drugih republik,« pojasnjuje Marjan. Na kmetiji sta takrat že imela trgovinico z živili, v kateri je delala Martina, zato sta vedela, da jih bosta lahko prodala.

Prodaja jajc je zelo hitro stekla tudi po slaščičarnah, pekarnah in gostilnah, zato sta jato kmalu povečala. Začela sta s 150 kokoši nesnicami, trenutno pa jih imata 2000. Nad hlevom so preuredili sušilnico in vanjo namestili prve rabljene kletke za kokoši. Z novo direktivo Evropske unije so jih morali leta 2012 nadomestiti z obogatenimi kletkami, kar je bila ena večjih naložb na kmetiji. V njih je udobje in počutje živali boljše, pri kakovosti jajc pa se to ne pozna, ugotavlja naš sogovornik.

Novo jato kokoši nesnic dobijo trikrat na leto. »Imamo tri jate treh različnih starosti, da ne odidejo vse hkrati, ampak postopoma. K nam pridejo živali, stare od 18 do 19 tednov. To je tik pred nesnostjo, ki je najvišja med 22. in 24. tednom, če imajo kokoši optimalne življenjske pogoje. Pri nas ostanejo od 12 do 14 mesecev, nato pa jih prodamo za nadaljnjo rejo ali zakol,« na kratko opiše Marjan. Z boleznimi v jati nimajo težav, saj so vse kokoši cepljene proti salmoneli in kugi. 

Krmijo jih šestkrat na dan s toplotno obdelano krmno mešanico, ki jo posebej zanje pripravijo pri Jati Emoni. Sodobna linija za vzrejo kokoši nesnic samodejno oskrbuje kokoši z vodo, čisti gnoj, jajca pa po tekočem traku potujejo v sortirnico, kjer vsakega tudi ustrezno označijo.

VZTRAJNOST SE POPLAČA
Domačini so zelo radi kupovali v njuni trgovinici, dokler se niso začeli odpirati trgovski centri v njihovi bližini. »Vsak dan je bilo kupcev manj. Videla sva, da tako ne bo šlo več dolgo,« se pogovoru pridruži Martina. Naslednja priložnost se je ponudila kar sama: oplemenititi domača jajca! Vprašanje je bilo le, kako. »Lahko bi pekli pecivo, a sva menila, da je to preveč zahtevno, saj ne moremo delati peciva na zalogo. Zato sva se odločila za domače testenine,« pove Martina. Začela sta z butičnimi količinami in ročno izdelanimi jajčnimi testeninami, nato pa sta si delo olajšala s sodobno opremo za izdelavo testenin, ki sta jo namestila v nekdanji trgovinici.

Kmetija Maln je bila prva kmetija, ki je zadružnim trgovinam ponudila v prodajo živilske izdelke.

Marjan je od vsega začetka trdno verjel, da bodo domače testenine prodajni hit. Ni se motil, čeprav se je njegovi ideji na začetku marsikdo posmehoval. »Nihče ni verjel, da bodo ljudje kupovali domače testenine, ko pa je bila v trgovinah že pestra ponudba industrijskih. Moja ideja je bila, da bi jih prodajali v zadružnih trgovinah, ki do takrat še niso imele živilskih izdelkov. Kar dolgo sem nagovarjal poslovodkinje, da so nam dale priložnost za prodajo pri njih,« iskreno pove Marjan.

Domača kokošja jajca in kakovostna moka durum sta sestavini, iz katerih nastajajo vse Malnove testenine.

»Najprej smo se dogovorili z zadružno trgovino Sloga v Kranju, ki je Malnove testenine imela na posebni polički, ki je stala pri blagajni. Vsak, ki je šel mimo, jih je videl,« pove podjetni sogovornik. Njihove testenine so se prodajale kot vroče žemljice, komaj so sledili novim naročilom. Sledile so še druge zadružne trgovine: v Medvodah, Škofji Loki in Cerkljah. »To so prve štiri trgovine, ki so začele prodajati naše izdelke in jih še vedno prodajajo,« ponosno pove Martina. Kmalu so jih začeli klicati tudi iz drugih krajev, zato se je mreža prodajnih mest hitro širila po Sloveniji. Ponosni so tudi na sodelovanje z vrtnimi centri Kalia po Sloveniji, ki imajo v kotičkih z domačimi dobrotami tudi Malnove testenine, in prodajo v trgovinah Tuš. Enkrat na mesec jih prodajajo tudi na tržnici v Mavčičah, vedno pa so na voljo pri njih doma.

Marjan Šter: »S prodajo domačih testenin v zadružnih trgovinah smo začeli pravi čas. To je spomladi, ko pri njih kupujejo vse potrebno za delo na vrtu tudi mali vrtičkarji in ne samo kmetje.«

DOMAČE SO NAJBOLJŠE
Za izdelavo testenin porabijo približno tretjino jajc, preostala še vedno prodajo. Martina in sin Luka sta v delavnici vsaj štirikrat na teden, po potrebi tudi večkrat. »Naše testenine delamo po istih recepturah, nič jih nismo spreminjali. Take, kot so bile pred dvanajstimi leti, take so še danes. Osnova so seveda domača kokošja jajca in kakovostna moka durum, nič drugega jim ne dodamo. V njih ni soli, olja ali vode. Začeli smo z desetimi različnimi izdelki, pozneje smo dodali kašo, letos pa še široke rezance z blitvo. Skupaj imamo dvanajst izdelkov, « pove Martina.

Osnovno testo za testenine je enako, razlikujejo pa se po obliki in načinu izdelave – nekatere so valjane, druge brizgane. Testenine tudi delno posušijo v sušilni napravi, a ne preveč, da se ne lomijo. »Med sušenjem jih večkrat vzamemo iz sušilnice, ročno obrnemo, da se čim bolj enakomerno sušijo. Tisti, ki jih poskusijo, se težko vrnejo k industrijskim testeninam. Navduši jih predvsem njihov bogat okus, saj smo zelo radodarni pri odmerjanju jajc pri pripravi testa,« nam izda Martina. Strankam pa je všeč tudi to, da se njihove testenine ob pravilni pripravi ne razkuhajo in ne puščajo sledi moke v vodi. »Naše rezance lahko zakuhate tudi v goveji juhi. Prav nič motna ne bo postala, niti ko jo boste pogreli drugič, « obljublja Martina.

KORONSKO LETO IN NAČRTI
Kako pomembno je hitro prepoznati priložnosti in se prilagoditi trenutnim razmeram, se je pokazalo med epidemijo. Med kmetijami, ki so znale hitro najti nove prodajne poti, je uspešno pot ubrala tudi kmetija Maln. »Takoj smo opazili, da so ljudje postali previdni in so se izogibali nepotrebnim stikom z drugimi. Pri nas so vrata kupcem vedno odprta, radi jih sprejmemo in postrežemo, med korono pa smo videli, da moramo najti način za prodajo brez stika. Pri hiši na dvorišču smo postavili prodajni kozolec in ga napolnili z vsemi našimi izdelki. Stranke si same postrežejo in plačajo. Gre za prodajo na zaupanje in nimamo slabih izkušenj. Tako se nam je prodaja med korono celo povečala, obiskalo nas je veliko novih strank, predvsem mladih, ki se še vedno vračajo po naše izdelke,« ponosno pove Marjan.

Prodaja na zaupanje

Čeprav so se na kmetiji povsem posvetili reji kokoši nesnic in izdelavi jajčnih testenin, so ohranili tudi poljedelstvo in živinorejo. Rejo krav molznic so sicer opustili in pred dobrimi tremi leti prešli na mesno pasmo goveda angus. »Veliko sem o njih prebral na spletu in se navdušil za vzrejo,« na kratko pove gospodar. V bližini domačije so najeli travnik, kjer pasejo 25 govedi te pasme toplejši del leta, zimo pa preživijo v hlevu. »To so izrazito pašne živali, z dolgo življenjsko dobo in zelo odporne, njihovo meso pa je cenjeno zaradi enakomerne porazdelitve maščobe,« opisuje Marjan, ki s sinom Luko načrtuje preureditev hladilnice v zorilnico mesa. 

S širitvijo dejavnosti pa bo potrebnih tudi več pridnih rok za delo. »Na srečo nas je na kmetiji dovolj. Pri nas jamramo zato, ker imamo dela preveč, ne premalo,« se pošali dobrovoljna in nasmejana Martina. Nepogrešljivi pomočnik na kmetiji je tudi mlajši sin Luka, ki dela v delavnici in skrbi za razvoz jajc in izdelkov po trgovinah. V delo na kmetiji sta vpeti tudi obe snahi – Špela in Maša, ki sta na porodniškem dopustu, a pomagata, kolikor jima to dovoljuje čas. Maša je letos poleti na Martinino pobudo začela izdelovati zeliščne sirupe in čaje, skrbi pa tudi za promocijo njihovih izdelkov na družbenem omrežju Facebook, kjer objavlja zanimivosti s kmetije, predstavlja izdelke in recepte z njihovimi izdelki. 

Marjan nam pove, da so zelo ponosni na delo svojih prednikov, ki so se nekoč
ukvarjali z mlinarstvom. V spomin nanje so ohranili ime kmetije Maln, domačijo pa krasi poslikava, na kateri so upodobljeni mlin, mlinski kamen in sv. Miklavž, zavetnik vode in mlinarjev.

Možnosti za nadaljnji razvoj, vskoči Marjan, je na kmetiji več, kot jih lahko uresničijo. Pravi, da so dopolnilne dejavnosti izvrstna priložnost za kmetije, kjer je dovolj pridnih rok in zamisli, kako oplemenititi in nadgraditi to, kar že delajo. Prepričan je, da bi brez njih marsikatera kmetija pri nas usahnila.