V pričakovanju objave drugega javnega razpisa za intervencijo IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki jo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napoveduje konec februarja, so za omizje celjskega sejma Agritech sedli predstavniki MKGP, AKTRP in KGZS ter uspešna mlada pre vzemnica kmetije Brigita Hergan iz Šikol. Razpravljali so o tem, zakaj je prihodnost kmetijstva svetlejša, če bo v rokah mlade generacije.

Statistični podatki so se v Sloveniji že pred leti ustalili pri petih odstotkih gospodarjev kmetij, mlajših od 35 let. Kljub finančnim spodbudam se delež mladih gospodarjev ne povečuje, povprečna starost gospodarjev slovenskih kmetij pa se celo nekoliko zvišuje in je že okoli 60 let. Kaj lahko storimo, da bi se prenos kmetije med generacijami zgodil prej, so se spraševali tudi razpravljavci.

Razlogov za slab odziv na prvi javni razpis intervencije za mlade kmete sicer niso iskali, čeprav so vlagatelji prvič v 17 letih, od kar so javna sredstva na voljo za mlade prevzemnike, zaprosili za komaj četrtino razpisanih sredstev. Od razpisanih dobih 12 milijonov evrov, je ostalo neporabljenih tri četrtine sredstev.

Povprečna starost gospodarjev kmetij 60 let

S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države EU, Slovenija pa je pri repu lestvice z najbolj neugodno starostno strukturo. »S hitrostjo pomlajevanja gospodarjev kmetij na kmetijskem ministrstvu nismo zadovoljni, saj je povprečna starost nosilcev kmetij okoli 60 let. To so leta, ko bi se morali pripravljati na upokojitev, mladi pa na prevzem kmetije,« je uvodoma povedala Marija Žamut iz sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na direktoratu za kmetijstvo MKGP. »S staranjem nosilci kmetij niso več tako inovativni, ne odzivajo se dovolj hitro na novosti, kar vpliva na produktivnost dela in ekonomsko kondicijo kmetij,« še meni Žamutova.

Kmetijsko ministrstvo pospešuje hitrejši prenos kmetije med generacijami z intervencijami in drugimi ugodnostmi. »V iztekajočem se programskem obdobju so mladi kmetje, mlajši od 40 let, kandidirali za približno polovico vseh naložbenih razpisov iz programa za razvoj podeželja. Ne glede na to, kako malo imamo mladih kmetov, ti peljejo razvoj kmetij,« ugotavlja Žamutova.

Kmetijo je treba predati pravi čas

Če do 60 leta ne predaš kmetije, je z leti ta korak še težje storiti, pa pokaže praksa. »Če mladi do 30 leta ne dobijo priložnosti, da svoje ambicije in poslovne zamisli uresničijo na kmetiji, si bodo najverjetneje poiskali priložnost drugje. Zato so prepozni prenosi kmetije naporni za obe generaciji – starejšo in mlajšo,« pa opozarja Rozka Saje, nosilka intervencije Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na AKTRP. Zato naj bi za hitrejšo predajo kmetije spodbudili prenosnika z novo intervencijo Medgeneracijski prenos znanja, s katero prenosnik preda prevzemniku tudi svoje znanje in izkušnje, pridobljene z dolgoletnim opravljanjem kmetijske dejavnosti. »Za triletni program prenosa znanja in izkušenj na mladega gospodarja prenosnika vsako leto nagradimo s 3600 evri nepovratnih sredstev,« dodaja.

Denar ni dovolj velika spodbuda

Prenos kmetije je zahteven proces, saj posega na različna področja. Prvi korak je pogovor v družini – kdo bo prevzemnik, kako bo poskrbljeno za sorojence in starejšo generacijo. Drugi korak pa je preverjanje, ali prevzemnik izpolnjuje razpisne pogoje, pri čemer se lahko posvetuje s kmetijskimi svetovalci. Ti ga bodo tudi opozorili na podrobnosti pri lastniškem prenosu kmetije in vse zahtevane časovne omejitve.
Da je prevzem kmetije »eden najbolj stresnih dogodkov za mladega kmeta in starega gospodarja, ki kmetijo predaja,« se je strinjal tudi Jože Očko, koordinator za mlade kmete pri KGZS. Zato obojim priporoča, »naj poiščejo prave informacije pri kmetijskih svetovalcih in drugih službah ter pravnih svetovalcih, ki pomagajo rešiti tudi vprašanja o dedovanju sorojencev. Kmetijski svetovalci pa pomagajo mlademu kmetu pri pripravi poslovnega načrta in izpolnjevanju vloge za razpis.«

Da podpore za mlade kmete niso dovolj, saj ti »potrebujejo tudi spodbudno okolje za delo,« je bil jasen Očko. »Trenutne razmere v kmetijstvu niso ugodne, saj cene kmetijske mehanizacije in repromateriala rastejo, odkupne cene pridelkov pa stalno nihajo.«

Ujela zadnji vlak

Svojo osebno izkušnjo o prevzemu kmetije pa je z zbranimi delila tudi Brigita Hergan iz Šikol. Priznala je, da je bil najtežji korak prepričati očeta, saj je bila njena vizija o nadaljnjem razvoju družinske kmetije povsem drugačna od očetove. Zato je kmetijo prevzela pozno, pri 39. letih. V veliko pomoč in podporo ji je bila tudi kmetijska svetovalka KGZ Ptuj Slavica Strelec, ki je očeta prepričala, naj da hčerki priložnost, da se dokaže. Tako je Brigita skupaj s partnerjem iz prireje mleka prešla v predelavo oljnic in turizem. »Verjela sem vase in bila vztrajna na svoji poti. Vem, da je zdaj name ponosen tudi oče. Še vedno rad pomaga in mi svetuje. Pomembno pa je, da se na kmetiji pogovarjamo, sprejemamo različna mnenja in se spoštujemo,« je prepričana Brigita Hergan, ki mladim svetuje, naj bodo pogumni in drzni, pa tudi prilagodljivi in malce preračunljivi.