Manj kot dva tedna nas ločita od najodmevnejše prireditve Kmečkega glasa – izbora mlade kmetice leta. Po devetih letih vas spet vabimo v Gornjo Radgono, saj je tu doma zadnja nosilka tega laskavega naziva Brigita Petek. Naša navada namreč je, da mlada kmetica leta preda naziv svoji naslednici v domačem kraju oz. občini.

Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bodo preživele prijetno dopoldne z razgibanim programom, nato pa se skupaj podale proti pomurskemu sejmišču. Tam se jim lahko pridružite tudi vi in jih opogumljate med tekmovanjem, ki bo napeto od začetka do konca. Začeli bomo s teoretičnim preskusom znanja o treh kmetijskih vsebinah, za tri finalistke pa smo pripravili še tri igre, pri katerih bodo morale pokazati, kako spretne in iznajdljive so. Znanje in ročne spretnosti so enako pomembne pri uspešnem delu na kmetiji, oboje pa bo odločalo o letošnji zmagovalki.

Prisrčno vas vabimo na prizorišče pred poslovno stavbo Pomurskega sejma (tik pri glavnem vhodu) v torek, 23. avgusta, ob 16. uri, da spremljate napet boj med njimi in jih seveda tudi glasno opogumljate.

Vse kandidatke smo obiskali, jih malce bolje spoznali in povprašali o njihovih kmetijah, delu na kmetiji, načrtih ter pričakovanjih na tekmovanju. Njihove podrobne opise si lahko preberete v nadaljevanju.

Urška Kolman Bauman, Trate, Zgornja Velka
Društvo kmetic občine Šentilj
Velikost kmetije: 15 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja in prašičereja

Na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev travnikov in njiv, nekaj je gozda. V hlevu je 20 goved. Imajo nekaj krav dojilj, ki jih molzejo in napajajo teličke. Vso živino vzredijo doma do dveh let starosti in jo prodajo v zakol najboljšemu ponudniku. V hlevu je tudi do deset prašičev, del jih je za prodajo, ostalo je za domačo predelavo v suhomesne izdelke. Na kmetiji živijo Urška z možem Robertom in sinom Florijanom, velik del opravil pa opravita Robertova starša Edvard in Hermina.

Urška je aktivna članica Društva kmetic občine Šentilj, ki niso dolgo izbirale primerne kandidatke za naš veliki izbor mlade kmetice leta. Najmlajša članica društva je dejavna na številnih področjih. Kot inženirka varstva okolja in komunale je zaposlena na komunalnem podjetju v Lenartu, ob popoldnevih pa je predana sinu Florijanu, možu Robertu ter delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Seveda se najde čas tudi za druga opravila, čeprav ji našteto vzame velik del dnevnega časa. Rada peče domače dobrote, kot so pecivo, biskviti, torte in drugi kolači. Ne le za domačo mizo, ampak tudi za številne prireditve, kamor jih kot društvo povabijo k soudeležbi.

Ko smo mislili, da je to več kot preveč dnevnih opravil za našo kandidatko, pa nam še zaupa: »Aja, pa sestro Alenko Kolman spremljam na odru pri animacijah in predstavah za otroke.« Nastope v okviru Glasbene dežele izvajata skupaj na odru za najmlajše in jih združujeta tudi z organizacijo in vodenjem raznih prireditev (rojstni dnevi trgovskih centrov, obletnice in zaključki vrtcev ter šol, festivali, veseli december, pustno rajanje …). Med predstavo zapojejo številne ljudske pesmi in na ta način pomagata ohranjati ustno izročilo. Urška izredno uživa pri delu z najmlajšimi, delo ji je v veselje in ponos.

Pa se vrnimo h kmetiji. Po svojih močeh z možem Robertom pomagata staršem v hlevu. Dela obsegajo od napajanja telet s kravjim mlekom, nekoliko bolj odrasle živali pa že dobijo seno, silažo in močno krmo. Na kmetiji se trudijo obdelati vse kmetijske površine, to je njihov cilj tudi v prihodnje, ne mislijo pa se širiti. Obstoječa reja je zaenkrat več kot dovolj, še posebej, ker vemo, da trenutno v kmetijstvu niso najbolj optimistične razmere predvsem zaradi visokih stroškov repromateriala. A dobra volja je kljub temu ves čas doma na kmetiji Bauman.

Kljub temu jih številni obiščejo in kupijo pri njih domače pridelke. Naj si bo to zelenjava, domača jajčka ali kaj drugega. Vedno več je takšnih, ki prisegajo na domačo rejo in so nezaupljivi do tistega, kar najdejo na trgovskih policah. Seveda je velika razlika v okusu in kakovosti med izdelkom, ki prepotuje številne kilometre, da se znajde na krožniku, in izdelkom, ki je nabran ali odtrgan le kakšno uro prej, še dodaja Urška Kolman Bauman.
Kristijan Hrastar

Karmen Čarman, Dolenje Radulje, Bučka
Društvo podeželskih žensk Bučka, Društvo podeželskih žena Gabrovka
Velikost kmetije: 2 hektarja
Usmeritev kmetije: samooskrbna kmetija, muzejstvo in turizem

Karmen in Tomaž Čarman sta pred štirimi leti kupila majhno kmetijo z opuščenim Vajsovim mlinom in žago venecijanko in se odločila, da bosta Vajsovo domačijo, ki je v celoti pod kulturnim spomeniškim varstvom, ponovno oživila ter tako ohranila snovno dediščino prednikov.

V štirih letih sta naredila veliko stvari, s katerimi kmetijo razvijajo in dopolnjujejo, a idej in sanj za nadaljnji razvoj je še zelo veliko. Obnovljeno je mlinsko kolo in, če bo vse po sreči, bodo konec poletja ponudila obiskovalcem nepozaben dogodek v mlinu, ki bo predstavljal mlinarstvo od kamene dobe do mletja zrnja z električnim mlinom. »Pred kratkim smo pridobili kamniti možnar in lesene ročne stope. Z možem pa že snujeva predelavo manjšega mlina v žmrlje – predhodnika mlina na vodni pogon,« pove Karmen. Že sedaj k njim pogosto zaidejo obiskovalci, tudi šolski otroci in skupine, ki se podajo po znani in označeni Mlinarjevi poti, na kateri je tudi Vajsova domačija. Karmen razmišlja tudi o ureditvi kurišča na prostem, kjer bi si obiskovalci po predstavitvi mlinarstva spekli kruh. V zgornjih prostorih mlina pa bo urejena bogata zbirka že zbranega mlinarskega orodja in različnih posod ter predmetov.
Vsi, ki se na Mlinarjevi poti ustavijo na Vajsovem več kot 500 let starem mlinu, lahko iz mlinarjevega žaklja kupijo ajdovo moko ali zdrob in pirino polnozrnato moko, ki jo sproti meljejo na mlinskih kamnih. Karmen je letos zasadila tudi koruzo trdinko, ki bo začetek pridelave koruze za mlevske izdelke, tako moko kot zdrob. Upa, da bo zraslo dovolj koruze, ki jo bodo imeli za seme v prihodnjem letu, ko bosta s Tomažem poskušala v bližini najeti dodatno kmetijsko zemljišče.

Sicer je Karmen profesorica matematike in poučuje na gimnaziji v Novem mestu, a je zelo vešča v kuhanju in peki, ima pa tudi izrazito likovno žilico in pravcato bogastvo kreativnih idej na različnih področjih. Iz moke peče domač pirin kruh, piškote, potice, vrsto drugih pekovskih izdelkov, kuha marmelade iz domačega sadja, izdeluje različne testenine, ki jih že sedaj ponuja obiskovalcem ali občasno na priložnostnih tržnicah. Njena strast so potice in preizkusila se je v peki potic z najrazličnejšimi nadevi, tudi korenčkovim, in zložene potice s koprivnim nadevom. S svojimi dobrotami je že večkrat sodelovala na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, za kar jo je navdušila mama. Letos je na omenjeni prireditvi prejela zlato priznanje za orehovo potico, pred leti tudi znak kakovosti za medenjake. Na bučenski šarkeljadi, kjer si brusi tudi svoj jezik s povezovanjem prireditve, pa se preizkuša v pripravi tradicionalnega kvašenega šarklja.

Svoj likovni talent uporablja pri krašenju steklenih, keramičnih in kovinskih posod s slovenskim okrasjem. Karmen izdeluje tudi vezene vizitke, je lokalna turistična vodnica v občinah Litija in Šmartno pri Litiji (kar jo še vedno povezuje z njenim rojstnim krajem Gabrovko pri Litiji), letos je opravila tudi izpit za lokalno turistično vodnico po Dolenjski.

Na kmetiji imajo koze, trenutno tri odrasle, plemenjaka in nekaj mladih živali, ki popasejo travniške površine okrog hiše in še nekaj mejic v vasi. Ves čas imajo kokoši, do 20, tako da jajc pri hiši ne manjka. Pred časom sta najela skoraj polhektarski, osem let star nasad aronije, ki je v polni rodnosti, in letos pričakujeta dobro letino. S tem bosta razširila paleto domačih izdelkov še s sokom in marmelado iz aronije. Karmen razmišlja tudi o kakšnem novem izdelku iz sadja, kot je na primer čokolada s posušenimi jagodami aronije, ki so jo v družini že preizkusili in so bili predvsem otroci navdušeni nad njo. Tudi ob domačiji je nekaj grmov aronije, ki so jih zasadili pred tremi leti in že dajejo prve sadeže. Ob bogatem vrtu najrazličnejših vrtnin za hišo, kjer imajo svoje predvsem cvetlične gredice tudi otroci, in zeliščnem vrtu pred hišo, ki bo postal vzorčni vrt bogatih zelišč in dišavnic, se Karmen veliko preizkuša v pridelavi in predelavi, najprej za lastno porabo in če jim je všeč, ponudijo to tudi obiskovalcem kmetije. Kot zeliščarka nabira številna zelišča v naravi, s katerimi popestri vsakodnevne jedi in pijače, na vrtu pa se najde tudi kakšna rastlina, ki je dandanes ni v vsakem vrtu. Med drugim je letos zasadila nekaj soje z namenom, da si pripravi sojino kavo, ki bi jo morebiti v prihodnje ponudila tudi svojim gostom.
Dragica Heric

Manja Kavnik, Završe pri Mislinji
Društvo podeželskih žena Šaleška dolina
Velikost kmetije: 21 hektarjev
Usmeritev kmetije: Reja krav dojilj cikaste pasme

Manja Kavnik je simpatična 24-letnica, na katero so članice Društva podeželskih žena Šaleška Dolina zelo ponosne. Je aktivna članica in odlična harmonikarica, ki ta inštrument igra že dve desetletji in s svojo glasbo popestri marsikateri dogodek. Ker je Manja precej neposredna, iskriva in zabavna, članice društva menijo, da je prava kandidatka za letošnji izbor mlade kmetice leta. Živi na kmetiji svojega partnerja Davida, s katerim sta v vezi že dobri dve leti, trenutno pa zaključujeta gradnjo nove stanovanjske hiše oz. se ukvarjata z zaključnimi gradbenimi deli. Vanjo se namreč nameravata preseliti še letos. David dela v premogovniku Velenje, kjer opravlja službo jamomerca, Manja pa je eno leto zaposlena v socialnem podjetju, ki zagotavlja osebno asistenco. Oskrbuje Davidovo teto ter starejšega gospoda v Velenju, saj potrebujeta pomoč pri vsakodnevnih opravilih, ki jih sama ne moreta izvajati.

Ker sta Manja in David zaposlena in imata manj časa za kmetovanje, redita krave dojilje slovenske avtohtone pasme – cike ter nekaj prašičev pitancev, prav tako avtohtone krškopoljske pasme. Manja prihaja z večje kmetije, kjer redijo krave molznice, zato je vajena vseh kmečkih opravil, tudi vožnje traktorja, ki ga obvlada že od svojih rosnih enajstih let. Meso prašičev predelata v salame in druge suhomesnate izdelke, po katerih je vedno večje povpraševanje. Krave dojilje imata med sezono na paši, med njimi pa se pase tudi starejša krava lisaste pasme, ki je telila že 17 telet. Skupaj imata 21 glav živine, med njimi je 10 krav in plemenski bik cikaste pasme. Kmetija je velika 21 hektarjev, od tega je 14,5 hektarja gozda in 6,5 hektarja obdelovalnih površin. Teleta so pri kravah pol leta, potem jih prodata, kakšnega pa za meso vzredita doma.

Manja je v Velenju zaključila srednjo okoljevarstveno šolo. V tej smeri je nadaljevala študij in ga letos uspešno zaključila z diplomo ter postala diplomirana ekotehnologinja. »Vedno sem si želela postati veterinarka, zanimal me je tudi študij živinoreje, vendar teh želja zaradi svojih alergij nisem mogla doseči. Alergična sem namreč na živalsko dlako, cvetni prah, pršice oz. skorajda na vse,« prizna. Ker je astmatik, mora previdno rokovati s senom, da se ne praši preveč, sicer se ji lahko pojavijo zdravstvene težave.

Manja ne skriva navdušenja nad kmetijstvom, traktorji in motorji. Kot nam zaupa, so ji pri srcu kros motorji in obuja spomine na svoj 125-kubični kros motor, s katerim se je včasih vozila v srednjo šolo. »Zdaj že nekaj časa nisem vozila in lahko rečem, da vožnjo na terenu precej pogrešam.« Glede na to, da se je že kot majhno dekle raje igrala s tovornjaki v pesku kot pa z barbikami, nas to niti ni presenetilo.

Kljub obilici dela doma z Davidom – predvsem v času košnje – pomagata tudi na kmetiji njenih staršev, ki jo bo prevzel Manjin brat. »Midva pomagava njim, oni pa nama, zato si lahko privoščiva tudi dopust,« pove. Manja je vsekakor zelo komunikativno in zgovorno dekle, ki se odlično znajde v družbi. Na izboru se bo pustila presenetiti, pričakuje pa zabaven dan in nova poznanstva.
Klara Lovenjak

Tina Levart, Sveti Jernej, Loče
Društvo kmetic Zarja
Velikost kmetije: 28 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja, mlečna prireja

Na kmetiji Korošec Šejaki obdelujejo 28 hektarjev kmetijskih površin, od tega je sedem hektarjev gozda. Glavna dejavnost na kmetiji je mlečna prireja, stalež živali se giblje okrog 45, od tega je 25 krav molznic. Krave so v privezu, zato je tudi molža temu prilagojena. Hkrati lahko molzejo štiri krave, mleko se steka po mlekovodu v cisterno. Poleg prireje mleka iz lastnega gozda pripravljajo tudi drva za prodajo.

Ravno prve dni po desetdnevnem dopustu smo obiskali Tino Levart. »To si lahko privoščimo, saj nas moja starša nadomestita v hlevu pri krmljenju in molži. Radi gremo na morje, da se lahko spočijemo in preživimo dneve z otrokoma. Obožujeta plaže in morsko vodo, pa tudi nama ugaja, da malo presekava dnevno rutino.«

Dela na kmetiji je veliko in oba, tako Tina kot mož Miha, sta zaposlena na kmetiji. Kot smo že zapisali, se ukvarjajo s prirejo mleka, na mesec ga oddajo okrog 13 tisoč litrov prek kmetijske zadruge Slovenske Konjice v Mlekarno Celeia. Dan je pester; zjutraj je treba v hlev, pomolsti krave, sledijo gospodinjska dela v hiši, opravila so na njivi, travnikih, ob spravilu krme. Tudi v traktorju najdemo Tino ob delovnih konicah. Leta 2017 je Tina kandidirala na razpisu za mlado prevzemnico kmetije in bila je uspešna. S sredstvi so si uredili dvorišče in naredili gnojno jamo.

Pa vendar si je treba čas vzeti tudi za druge aktivnosti. Z mamo sta članici Društva kmetic Zarja, ki sodeluje na različnih prireditvah. Ena bližnjih bo tekmovanje v kuhanju pohorskega lonca na Rogli, kjer društvo sodeluje že številna leta in je tudi uspešno. Članice so bile že prve in druge na tekmovanju. In kakšne so sestavine za zmagovalni kotel? »Potrebujemo tri vrste mesa. Najbolje, da vzamemo bočnik govedine, kos prašičjega stegna in kos piščančjih prsi. Potrebujemo tudi čebulo, prekajeno slanino, korenje, jušno osnovo, začimbe, kot sta majaron in timijan. Za dober okus poskrbijo narezane gobice, dodamo pa tudi krompir, kašo in ričet.«

Kot smo spoznali, je Tina Levart delovno dekle, ki pa si želi še nekaj v življenju: »Življenjska želja nam je vsem, da bi redili piščance brojlerje. To je trnova pot, na gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva čakamo že šest let. Upam, da nam bo uspelo čimprej zgraditi hlev za 33 tisoč brojlerjev v turnusu, kar pomeni okrog 200 tisoč piščancev na leto. Hlev naj bi bil velik okrog dva tisoč kvadratnih metrov, bil bi odmaknjen od hiše in sosedov, zgrajen v sodobnem stilu in ne bi motil okolice ne z izgledom ne z vonjem. S samo rejo imamo že izkušnje, še posebno Miha, saj so pri njih že redili perutnino. S prodajo piščancev bi nam bilo lažje,« še pove Tina, katere besede le potrjujejo nam že znana dejstva, da je na kmetijah vsak evro trdo prigaran.
Kristijan Hrastar

Andreja Plohl, Grabonoš, Sveti Jurij ob Ščavnici
Društvo podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici
Velikost kmetije: 42 hektarjev
Usmeritev kmetije: govedoreja

Na kmetiji obdelujejo 42 hektarjev kmetijskih površin, od tega je 35 hektarjev njiv. Poleg voluminozne krme pridelujejo za govedo še koruzo, ječmen, pšenico in tritikalo. V hlevu je 110 goved lisaste pasme, od tega je 44 krav molznic. Ves pomladek sami vzredijo, teličke so namenjene obnovi črede, bike prodajo, ko imajo več kot 400 kilogramov mesa.

Trdo je prislužen evro na kmetijah – se zagotovo vsi strinjamo. Tudi ob pogovoru na kmetiji Plohl iz Grabonoša pri Svetem Juriju ob Ščavnici je tako. Mlada gospodarica Andreja je prevzela kmetijo pred sedmimi leti v dobri veri, da bo lahko stalež živali povečala in ga preselila v nov hlev. A gospodarske krize to učinkovito preprečujejo in naložba, da bi zgradili sodoben hlev, so zaenkrat oddaljene sanje. »Stroški se zvišujejo iz dneva v dan in enostavno si ne upamo z očetom Jožefom in mamo Marico iti v prevelike gradnje. Tudi zato imamo živino na kmetiji zelo razpršeno. Naj naštejem. Krave molznice so v svojem hlevu, telički v svojem, medtem ko pa so presušene krave, telice, biki prav tako na več mestih. Dela je zaradi tega veliko več in zagotovo je tu meja, da števila živali na kmetiji ne moremo povečevati. Saj preprosto tega ne bi zmogli,« pravi Andreja, ki skrbi vsak dan za molžo krav po porodu in napajanje telet, oče in mati pa opravljata molžo krav molznic.

Tudi na poljih in travnikih je podobno delo razporejeno. »Mama skrbi za opravila na kmetiji, midva z očetom pa sva vsak v svojem traktorju in poskušava ob lepih dnevih pokositi karseda veliko površin. Oče kosi robove parcel, jaz pa za njim glavne površine. Obračanje krme je očetovo opravilo, sama z zgrabljalnikom pripravljam redi za baliranje ali pa za odvoz krme v silos. Poslužujemo se tudi strojnih uslug predvsem pri siliranju in spravilu žit.«

In kaj počne naša kandidatka za mlado kmetico leta, ki je tudi inženirka agronomije, v svojem prostem času? »Ni ga ravno veliko, ampak takrat sem predana svojim trem »sončkom«. Ivana, Tomaž in Jure obiskujejo osnovno šolo in vrtec. Najbolj žalostni so, da morajo takrat, ko imamo »velika« dela na kmetiji, v šolo. Vsi trije bi radi pomagali pri spravilu krme in pri drugih delih. Neverjetno je, kako si otroci veliko zapomnijo. Ko se v šoli sprehajajo, preostale sošolce in otroke v vrtcu učijo, kateri posevek raste na njivi, razlagajo, kako deluje posamezen stroj. Res je velika ločnica med otroki že na podeželju, kaj šele, če bi bili sošolci otroci v mestih. Le upamo si, da bo kmetovanje kdaj cenjeno in bomo razumljeni, da se na podeželju trudimo pridelati kakovostno hrano. Ki pa ni plačano, tako kot bi moralo biti. Že če bi imeli »evropske« cene, bi bili kmetje zadovoljni. Vemo pa, da je naša hrana precej bolj kakovostna kot tista, ki je pridelana na velikih farmah v razvitih evropskih državah. Tudi zaradi tega številne kmetije pri nas v okolici »zapirajo« svoja vrata in so prenehala s kmetovanjem.«

Ob zadnjem vprašanju, kako da se je odločila kandidirati za mlado kmetico leta, se je Andreja nasmejala. »Da presekam rutino in običajen delovni dan. Tudi meni se lahko kaj »dogaja« v življenju in izbor je vsekakor izziv za mene. Je pa vprašanje, če mi bodo okoliščine dovoljevale učiti se izbrano snov za tekmovanje. Ravno ko sem zvečer prijela za knjigo, je začela krava mukati v hlevu. Porod je bil pred vrati, kar pomeni nadzor, oskrba teleta po skotitvi. In nato, namesto da bi nadaljeval z učenjem, padeš v globok sen.«
Kristijan Hrastar

Sara Smrke, Negova, Spodnji Ivanjci
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona
Velikost kmetije: 20 hektarjev
Usmeritev kmetije: prireja in predelava mleka

Na kmetiji obdelujejo 20 hektarjev travnikov in njiv. Pridelujejo krmo in žita za 24 krav molznic, stalež živali v hlevu je 45. Del mleka predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v mlečne izdelke, ostalo mleko prodajo preko Kmetijske zadruge Gornja Radgona.

Na kmetiji Smrke nas je sprejela mlada Sara, absolventka razrednega pouka, ki ji je življenjska želja, da bi poučevala otroke do petega razreda na osnovni šoli. Oče Marjan in mati Ivica sta bila do svojih štirih hčera (poleg Sare še Lana, Julija in Marja, ki pa ne živi več doma) na en način stroga, saj sta ves čas poudarjala, da mora biti šola na prvem mestu v mladosti, šele nato je bilo pomembno delo na kmetiji in prosti čas. Tudi zato ni nič čudnega, da so vsa dekleta na dobri poti, da bodo diplomirala ali celo magistrirala. Sarina magistrska naloga ima še poseben pomen za delo z mladimi. V nalogi preučuje prikaz dela od pridelave do predelave hrane na kmetiji osnovnošolcem v okviru interesne dejavnosti v osnovni šoli.

Ne le, da je Sara talent za otroke, kot poudarjata obe sestri, tudi pri predelavi mleka ima spretne roke in veliko znanja ter volje.

»Na kmetiji se trudimo pomagati vsi. Za delo, vezano na samo pridelavo mleka, poskrbita oče in mati. Ženski del družine pa je dejaven pri predelavi mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo jo letos uradno registrirali. Res pa je, da smo že kar nekaj časa pred tem preizkušali številne recepture v domači kuhinji. In uspelo nam je, da pripravljamo za prodajo odlično skuto, kislo smetano, jogurt, navadno in zeliščno maslo, skutin namaz, mladi sir, sir z zelišči in mocarelo.« Da imajo odlične izdelke iz kakovostnega mleka krav lisaste pasme, zagotovo drži, to potrjuje tudi strokovna komisija na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, ki jim je ob prvem sodelovanju na ocenjevanjih mlečnih izdelkov za tri izdelke podelila tri zlate medalje, in sicer za navadni jogurt, skuto in zeliščno maslo.

Čeprav so običajno recepture na kmetijah skrivnost, nam je Sara zaupala, kako pripravljajo skuto na klasičen, tradicionalen način, ki se uporablja za pripravo gibanic in pogač. Uporabljajo recepturo, ki se je je posluževala že babica, ki je s prodajo skute na nek način preživljala družino. Sveže mleko po molži pustijo za dan in pol na sobni temperaturi. Ker je neobdelano mleko »živo«, se v tem času sesiri, koagulum razbijejo na manjše dele, segrevajo do ustrezne temperature, ves čas procesa se izloča sirotka iz sirnih zrn. Trda frakcija je kisla skuta, ki je zelo iskana za pripravo domačih dobrot.

In kako gleda Sara na bližnjo in tudi daljno prihodnost? Vsekakor je končanje magisterija na prvem mestu in poučevanje mladih na osnovni šoli. V prostem času pa bi nadaljevali zastavljeni cilj – obdelati kmetijske površine, ohraniti prirejo mleka in njegovo predelavo na kmetiji, predvsem pa izdelke ponuditi na butičen način. Kar pomeni, da mora biti kakovost ves čas na prvem mestu, saj je to najboljša reklama od ust do ust, pravi Sara, ki se kot ostali sestri najbolj razveseli prihoda tako zvestih kot tudi novih kupcev. To le potrjuje že napisano, da so izdelki kakovostni in vse bolj prepoznavni.
Kristijan Hrastar

Eva Žogan, Bodrišna vas, Grobelno
Društvo kmetic Ajda
Velikost kmetije: 18 hektarjev
Usmeritev kmetije: Prireja mleka

Eva je mlada, komaj 18-letna kandidatka, ki jo je k sodelovanju spodbudila njena mama Damjana Žogan – mlada kmetica leta 2013. Eva je redkobesedno in mirno dekle, pa vendar prijetna in vedno nasmejana sogovornica, ki se odlično znajde v konjeniškem športu. Je delavna in vztrajna, pomaga na domači kmetiji, kjer se njeni starši ukvarjajo s prirejo mleka, trenutno pa opravlja tudi študentsko delo v trgovini. Rada bi namreč zaslužila in prihranila nekaj lastnega denarja.

Eva obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju, saj ima veselje do dela v zdravstvu. Po končani srednji šoli bo tehnica zdravstvene nege, prakso pa je že opravljala v celjski bolnišnici in domu starejših občanov v Šentjurju. V tem delu se vidi in prepozna, morebiti bo prav ta poklic zaznamoval njeno življenjsko pot. Poleg šolanja veliko dela opravi tudi doma, kjer redijo krave molznice in mlado pitano govedo. Vse živine imajo okoli 60 glav, molzejo 22 krav, mleko pa oddajajo v Mlekarno Celeia.

Ker ji šola vzame veliko časa, ga ves preostanek namenja svoji veliki ljubezni – konju Čarliju – 20-letnemu kastratu slovenske hladnokrvne pasme. Eva vsak prosti trenutek izkoristi za ježo po terenu, kjer se sprosti in nabira novih moči. Da pa Čarli v času njene odsotnosti ni sam, se vsak dan pase v družbi telic. Eva se poleg terenske ježe ukvarja še s preskakovanjem ovir, kjer jo v kratkem čaka opravljanje licence za preskakovanje. V klubu, kjer trenira, jezdi šolskega konja, njen Čarli pa jo razveseljuje na domačih terenih. »Z napredkom sem zadovoljna, treniram enkrat do dvakrat na teden, tekem se še ne udeležujem, saj moram najprej opraviti licenco,« nam zaupa Eva, ki je v treningu dobri dve leti.

Konjeniški šport in konji so njena ljubezen in prostočasna dejavnost. Za Čarlija si vedno rada vzame čas, priznava pa, da se na teren najraje poda sama, delno tudi zato, ker v vasi nihče nima terenskega konja, s katerim bi ji lahko delal družbo. Zaupa nam, da jo Čarli na srečo še ni vrgel s svojega hrbta, kar pa ne more trditi za šolskega konja. Trenutno je 90 centimetrov najvišja višina ovire, ki sta jo s konjem preskočila, prepričana pa je, da bo ta rezultat še izboljšala.

Njeni načrti za prihodnost še niso jasno definirani. Je pa odločena, da želi uspešno končati srednjo šolo, če bo še več znanja iskala na fakulteti, pa za zdaj še ne ve. »Ali zdravstvo ali pa morebiti kaj drugega … – do mature imam še čas razmisliti,« pravi in doda, da jo izbor za mlado kmetico leta malo plaši, ampak obljublja, da se bo prepustila toku in vzdušju ter se izkazala po svojih najboljših močeh. Upa, da vprašanja ne bodo pretežka, se pa že veseli, da spozna še ostale kandidatke ter z njimi vzpostavi nova prijateljstva.
Klara Lovenjak