Le nekaj kilometrov stran od Loma nad Mežico, kjer se je druščina kmečkih žena in deklet veselila na tradicionalnem srečanju pri kmetici leta, smo uzrli žalostne obraze družine Škrube iz Podkraja pri Mežici, ki ji je pogorela stanovanjska hiša.

 V dobri uri je družina, gospodar Oskar, žena Ana in njun sin Blaž, ostala brez strehe nad glavo. Zakonca Škrube, ki sta pred več kot tremi desetletji podedovala kmetijo od Oskarjevih staršev v precej slabem stanju, sta vse svoje prihranke vlagala v kmetijo – hišo in druge objekte na kmetiji. »Vsa leta smo dograjevali in obnavljali staro domačijo s skromnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo. Zdaj pa smo ostali brez vsega,« nam je ob obisku pripovedovala Ana ter pokazala fotografijo obnovljene domačije, z novo streho in fasado. A vse to so uničili plameni, ki so se razbesneli v soboto, 13. junija.

 Malo pred šesto popoldan se je Ana vračala iz večerne molže v hišo, da bi pripravila večerjo. Na poti jo je presenetil nenavadno črn dim, ki je uhajal iz dimnika. »Hitro sem poklicala moža Oskarja, da preveri, kaj je narobe,« pripoveduje. »Hiša je zagorela kot bakla,« pove Oskar, ki se je takoj sam lotil gašenja. Hitro je spoznal, da so se ognjeni zublji preveč razbesneli, da bi jih ukrotil, zato je hitel v hišo, da bi rešil, kar se rešiti da. »Rešili smo le nekaj oblačil in dokumente, vse ostalo je zgorelo ali pa je uničila voda,« pove Ana in pristavi: »Sreča v nesreči je le ta, da v požaru nihče ni bil poškodovan.«

 V manj kot desetih minutah so k Škrubejevim prihiteli prvi gasilci. Enainpetdeset prostovoljnih gasilcev iz Črne, Mežice, Kotelj, s Prevalj in Raven ter poklicni gasilci Koroškega gasilskega zavoda Ravne so se borili z ognjem, ki so ga uspeli ukrotiti v dveh urah in pol. Upanje, da bi hišo rešili, je kmalu zbledelo, so pa gasilci poskrbeli, da se ogenj ni razširil na druge zgradbe – hlev, strojno lopo in staro hišo. »Tlelo je še vso noč, zato smo »dežurali« do jutra,« se spominja Ana, ki je neizmerno hvaležna tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so jim priskočili na pomoč. »Še so dobri ljudje med nami,« hvaležno doda.

 Stanovanjsko hišo so si naslednji dan ogledali kriminalisti, ki so kot vzrok požara navedli iskrenje pri dimniku. Dimnik je bil obnovljen in redno vzdrževan, zato je bila taka nesreča res nepričakovana. Te dni so ostanki hiše že porušeni, saj je bila nevarnost, da bi se stavba porušila prevelika, da bi pristojni dovolili njeno obnovo. Ostanke domačije so že odpeljali s traktorji in tovornjakom, bager za rušenje pa je priskrbela civilna zaščita. Vsa rušilna dela in odvoz so opravili brezplačno.

 Zdaj je pred družino Škrube – upokojenim Oskarjem, Ano, ki je skrbela za kmetijo – nekaj krav dojilj in telic, ter zaposlenim sinom Blažem, največji izziv, gradnja nove hiše. »Prihrankov nimamo, zato bomo hvaležni za vsako darovano pomoč. Les nam bodo odstopili dobri kmetje, kar se da veliko bomo postorili sami, a vseeno je treba hišo prekriti, opremiti,…« se zaveda Oskar. Z družino se je sestal tudi župan Občine Mežica Dušan Krebl, ki je obljubil, da bo nekaj sredstev prispevala tudi občina iz interventnega sklada občinskega proračuna, ki je namenjen za pomoč ob nesrečah. Gospodar Oskar upa, da bodo »grušt« postavili v naslednjih mesecih, v novi hiši pa zaživeli že prihodnjo pomlad.