Praznična mrzlica je za nami, vstopili smo v novo leto, polni načrtov, želja … Ste kljub vsemu slabo razpoloženi, prazni, nimate prave volje, pogrešate sončne dneve? Lahko gre za sezonsko razpoloženjsko motnjo, znano tudi kot sezonska ali zimska depresija. Zanjo je značilno vsakoletno doživljanje depresivnega razpoloženja v zimskih mesecih, ko je manj sončne svetlobe, spomladi ali poleti pa po navadi izzveni.

Zimska depresija je povezana z zmanjšanjem dnevne svetlobe čez zimo, uvrščamo jo med atipične depresivne motnje. Najbolj je izražena pri ljudeh, ki so še posebej občutljivi na svetlobo oz. njeno pomanjkanje in je dva- do trikrat pogostejša pri ženskah, starih od 20 do 40 let, najverjetneje zaradi vpliva hormonov. Krajši, megleni in temačni dnevi imajo izrazit vpliv na naše razpoloženje, zato je zimska depresija pogostejša pri prebivalcih severnih držav, kjer naj bi zanjo trpelo deset odstotkov ljudi.

Natančen vzrok ni povsem znan

Svetlobo in sonce potrebujemo za dobro razpoloženje, za »polnjenje baterij«. Poleg tega, da je sonce pomemben vir svetlobe in toplote, ima močan vpliv na naš organizem in delovanje možganov. Že 20 minut izpostavljenosti sončni svetlobi je dovolj, da se v telesu izloči dovolj serotonina ali hormona sreče, ki zavira tesnobo in strah, izboljšuje razpoloženje in spolni nagon. Pod neposrednim vplivom svetlobe pa so tudi naša biološka ura, ritem spanja in budnosti.

Natančen razlog za pojav zimske depresije še ni znan, najpomembnejšo vlogo pa najverjetneje igra že omenjeni prenašalec serotonin. Telo ga porablja za proizvodnjo melatonina oz. spalnega hormona, ki povzroča utrujenost in prekomerno zaspanost. Pozimi padejo koncentracije serotonina na najnižjo vrednost, poleti in jeseni pa se dvignejo do najvišjih. Znanstveniki velik pomen pripisujejo tudi genetiki, saj opažajo družinsko pojavnost zimske depresije. Zaradi zimske depresije so najverjetneje trpeli že v antičnih časih in ni naključje, da v številnih kulturah največje praznike slavijo ravno okoli najkrajšega dneva v letu in da slavja vključujejo prižiganje sveč. Za najbolj depresiven mesec v letu naj bi veljal januar, vzroke gre iskati v hladnih, temačnih dnevih, porušenih novoletnih za obljubah in popraznični resničnosti.

Med najpogostejšimi znaki sezonske depresije so izguba zanimanja za večino stvari, povečana potreba po spanju in težko ohranjanje budnosti, občutek brezupa in nemoči večino dneva, hrepenenje po sončni svetlobi in pomanjkanje energije. Prisotne so lahko težave s koncentracijo, občutek tesnobe in razdraženosti ter težave z obvladovanjem stresa, nepripravljenost sodelovanja z drugimi in velika želja po samoti, zmanjšanje spolne želje, napadi lakote in neobvladljiva želja po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati.

Kaj lahko za boljše počutje storimo sami

Kljub temu da vzroki zimske depresije niso povsem znani, pa je osnovno zdravilo več svetlobe med zimskimi meseci. Vsaj polurna telesna aktivnost na svežem zraku, predvsem v opoldanskem času, ko je svetloba najmočnejša, spodbudi izločanje hormona serotonina. Zagotovite si dovolj spanca in popijte dovolj tekočine za preprečevanje glavobolov, razdražljivosti in zagotavljanje ustrezne hidracije. Uživajte zdravo prehrano za stimulacijo živčnega sistema (česen za zaviranje tesnobnosti in utrujenosti, s folno kislino bogata špinača, ki deluje tudi antidepresivno, sončnična semena, kompleksni ogljikovi hidrati). Izogibajte se prevelikim količinam kofeina in alkoholu. Družite se s prijatelji, počnite reči, ki vas sproščajo, in se veliko smejte. Vse to krepi imunski sistem. Ne sprejemajte življenjsko pomembnih odločitev v tem času, raje razmislite in počakajte mesec ali dva. Pojdite na krajši oddih, delajte načrte za pomlad, ko bodo dnevi daljši. Pri blaženju simptomov zimske depresije je izjemno učinkovita tudi svetlobna terapija. Poteka tako, da se bolnik namesti pod fluorescentno svetlobo polnega spektra ali bleščečo belo svetlobo, izpostavljenost svetlobi traja do ene ure. Z njeno pomočjo se prek stimulacije določenih področij naših možganov spodbudi izločanje serotonina in tako poveča njegova količina v organizmu. Učinkovita je v 60 do 90 % primerov, do znatnega izboljšanja pa pride že po enem tednu terapije. Simptomi zimske depresije pri večini počasi izzvenijo ob koncu zime. Če pa so simptomi močni in vztrajni ter različne oblike samopomoči ne pomagajo, pa je nujno poiskati strokovno pomoč.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine