Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma je ob nekoliko razrahljanih ukrepih v začetku meseca le uspelo prirediti že 23. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije. Mladi raziskovalci so se letos lotili novega, zanimivega raziskovalnega izziva – Socializem skozi želodec. Svoje naloge pa so predstavili v prostorih Hiše kulinarike v Novem mestu. 

Temo letošnjega raziskovanja etnoloških in kulinaričnih značilnosti Slovenije je ZOTKS povezala z raziskovanjem kuhinje bivše Jugoslavije, ki se je prenesla v Slovenijo in pri nas ostala bodisi taka, kot je, bodisi prilagojena našemu okolju. Mladi so morali upoštevati tudi to, kakšen pomen in status so imele te jedi pred desetletji in kako sta se njihov pomen in vrednotenje preoblikovala in prevrednotila do danes.

Mladi raziskovalci so bili povabljeni, da pobrskajo po spominih in izkušnjah svojih staršev ali starih staršev ter spoznajo vire in recepte, ki govorijo o gastronomskih novostih, ki so v Slovenjo prišle z ozemlja nekdanje skupne države po drugi svetovni vojni. Odkrivali so, katere jedi in prehranske navade so prebivalci nekdanjih republik skupne države prinesli na naše območje, kdaj smo jih pri nas začeli uživati in kako smo jih pripravljali mi. Z novimi jedmi in recepti so se s potovanj po bivši državi vračali tudi Slovenci, mnoge med njimi so se nekoliko prilagojene našemu okusu in sestavinam tudi ohranile in jih še vedno radi pripravljamo. Z migracijami prebivalstva po nekdanji Jugoslaviji so tudi prebivalci Slovenije marsikdaj šele prvič poskusili sarmo, enolončnico bosanski lonac, prebranec, najrazličnejše čevapčiče, pleskavice in druge jedi z žara, kajmak ter burek in baklavo. Marsikaj od naštetega je danes del ali sestavina hitre, ulične prehrane, piknikov in zabav, a bogata prehranska ponudba bivših republik je po desetletjih samostojne države že izginila z naših vsakdanjih ali prazničnih jedilnikov.

Hrana v nas zbuja prijetne spomine.

S srednjih biotehniških šol so na tekmovanje letos prispele tri prijave, z višjih strokovnih šol pa dve. Vse naloge je pregledala in ocenila strokovna komisija: doc. dr. Stojan Kostanjevec, predsednik komisije, ter članici mag. Marlena Skvarča in doc. dr. Mateja Habinc. Med srednješolci je najboljšo nalogo pripravil Blaž Oblak iz Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma, ki je pod mentorstvom Damjane Hosta pripravil nalogo Od prosjače do pice. Med dvema nalogama študentov višjih strokovnih šol pa je komisija kot najboljšo prepoznala nalogo Nuše Prejac, Ane Zevnik in Viktorije Prek z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor z naslovom Recikliranje spominov. Nalogo so študentke izdelale pod mentorstvom Mojce Polak.