Izpadanje las je dokaj normalen pojav, ki se pojavlja ob različnih letnih časih zaradi različnih dejavnikov, tudi in predvsem pa zaradi rasti novih las. Včasih pa je izguba las lahko tudi posledica bolezenskega dogajanja. Kje tičijo vzroki za čezmerno izpadanje las?

Na človeškem lasišču je med 100.000 in 150.000 lasnih mešičkov, iz katerih rastejo lasje. Lasje se nenehno obnavljajo v zaporednih ciklih in ves čas prehajajo skozi tri razvojne stopnje: začne se z rastjo, nadaljuje s prehodno stopnjo in nato mirovanjem, na koncu katere las izpade, v lasnem mešičku pa začne rasti nov las. O izpadanju las govorimo, ko je izguba las pospešena, to pomeni, da nam na dan izpade več kot 100 las. Izpadanje las (effluvium capilorum) pomeni pospešeno izgubo las, plešavost (alopecia) pa stanje pridobljene vidne izgube las na dotlej normalno poraščenem predelu kože.

Včasih vzroka ni mogoče odkriti

Izpadanje las se po navadi pojavi s staranjem. Pri moških se ob tem spremeni tudi meja rasti las, pri ženskah pa se navadno lasje samo razredčijo. Pri tem gre za trajno izpadanje las, kar pomeni, da procesa žal ne moremo zaustaviti. Začasno izpadanje las pa je posledica določenih bolezenskih stanj, pomanjkanja določenih snovi v telesu, hormonskih sprememb ali pa večjih stresnih dogodkov v življenju. V teh primerih bo z odpravo vzroka prešlo tudi izpadanje las, če le niso lasni mešički že poškodovani.

Bolezenske vzroke za izgubo las delimo na brazgotinske plešavosti ali alopecije, nebrazgotinske alopecije ter strukturne bolezni las. Pri brazgotinskih alopecijah je bolezenski proces, ki teče v lasišču, tako močan, da uniči mešiček, zato tam rast ni več mogoča. Zato je pomembno, da je pravilna diagnoza čim hitrejša, ker procesa, ki se je že zgodil, ne moremo popraviti, lahko pa ga zaustavimo. Največ primerov je nebrazgotinskih alopecij, pri katerih bolezenski proces samo moti delovanje mešička. Mešiček je torej živ, le da dlačice tvori zelo počasi ali jih sploh ne tvori, toda potencialno je mogoča nova rast. Pojavljajo se lahko v sklopu kožnih bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, če kožne spremembe zajemajo lasišče. V tej skupini alopecij je tudi alopecia areata, pri kateri pride do krožnega izpadanja las, običajno v obliki novca, lahko po različnih delih telesa ali pa kar krožno okoli zatilnega dela lasišča. Možni vzroki za ta pojav so vnetni procesi v telesu, pomanjkanje cinka, hujši duševni pretresi, avtoimunsko vnetje ščitnice … Navadno lasje znova zrastejo v nekaj mesecih. Zelo pogost primer pretiranega izpadanja las je tudi telogeni effluvium (izpadanje las v fazi mirovanja). Gre za difuzno izpadanje las, ki lahko privede do dramatičnih sprememb, in sicer lahko v treh ali štirih mesecih izpade celo polovica las. Sproži ga dogodek, ki se zgodi približno tri mesece prej (po porodu, po visoki telesni temperaturi, recimo pri malariji, vročicah, infekcijskih obolenjih, tudi pri hudih anginah, gripah, prehladih …). Vzrok so lahko tudi kronična obolenja, endokrinološke bolezni, stres, prehranske motnje, pomanjkanje vitaminov in mineralov. Skrb vzbujajoče je, če traja več kot šest mesecev.

Univerzalnega zdravila ne poznamo

Zdravnika je treba obiskati, kadar pride do nenadnega in nepojasnjenega izpadanja las ali so prisotni drugi znaki bolezni (povišana telesna temperatura, nenadna izguba ali porast telesne mase, slabo počutje, utrujenost, driska …) ter ko pojav ne ustreza vzorcu izgube las, ki je značilen za starost in spol. Zdravnik bo opravil klinični pregled lasišča, kože in splošni pregled, opravil bo tudi osnovne laboratorijske preiskave ter po potrebi napotil bolnika naprej k dermatologu ali endokrinologu.

Vzrokov za čezmerno izpadanje las je zares veliko, posledično obstaja kopica različnih načinov zdravljenja, ki so uspešni samo, kadar je diagnoza pravilna in terapija primerna. Z ustrezno terapijo lahko preprečimo, da bi prišlo do trajne poškodbe lasnih mešičkov in s tem do trajne izgube las. Kadar so za izgubo las odgovorni zunanji dejavniki, torej ne gre za genetske vzroke, si lahko pomagamo tako, da upoštevamo načela zdravega življenjskega sloga. Pomembna je zdrava, raznovrstna prehrana, ki vsebuje dovolj bakra, cinka in beljakovin, ter dobra hidracija. Priporočljivo je izogibanje stresnim situacijam oz. primerno sproščanje po večjih psihičnih obremenitvah, dovolj spanja, uporaba blagih sredstev za osebno higieno in čimprejšnje ukrepanje ob zdravstvenih težavah.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine