Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine organizirata izbor za naziv inovativna mlada kmetica/inovativni mladi kmet. Predstavljamo letošnje kandidate in vabimo h glasovanju.

Naziv inovativna mlada kmetica/inovativni mladi kmet – IMK 2025 bo podeljen osebi, ki bo prejela najvišje število točk. Strokovna komisija ocenjuje inovativnost ideje, trajnost projekta, napoved ekonomskega učinka, tržno usmerjenost in vpliv na lokalno skupnost in podeželje. Ocena komisije predstavlja 70% končne ocene, 30% pa spletno glasovanje. Vabimo vas h glasovanju do 19. 10. 2025 do 22. ure. Glasujete lahko na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, in sicer enkrat na dan v času trajanja glasovanja.

Adrijan GALJOT

KLAVNICA PERUTNINE GALJOT – PODPORA MANJŠIM REJCEM IN TRAJNOSTNI PRISTOP K PREDELAVI MESA

Klavnica perutnine Galjot je prva klavnica v Sloveniji, ki omogoča zakol perutnine tudi manjšim rejcem. V Sloveniji namreč rejci brez lastne registrirane klavnice nimajo možnosti zakonitega zakola perutnine za prodajo na trgu. Klavnica Galjot je to težavo naslovila z nadgradnjo in uradno odobritvijo obstoječega obrata. V januarju 2025 so obnovili in dogradili prostore, dodali hladilnico, pisarno, garderobo in sprejemni prostor za perutnino, obrat pa je bil uradno odobren junija 2025. Klavnica omogoča tudi predelavo mesa v izdelke, kot so piščančje hrenovke, posebne klobase, paštete in mesni sir. Uporabljajo večji delež piščančje maščobe, s čimer zmanjšujejo uporabo rastlinskih olj. S predelavo se zmanjša odpad, podaljša rok trajanja in zviša dodana vrednost izdelkov. Obrat pomembno prispeva k ohranjanju malih kmetij, povečuje prihodke rejcev in zagotavlja stabilnost poslovanja – tudi v primeru izpada lastne reje, saj omogoča odkup perutnine od drugih rejcev. Z mesečnimi izobraževalnimi tečaji razseka in priprave mesa rejcem omogočajo, da se lažje in boljše vključijo na trg. Klavnica Galjot s tem bistveno prispeva k razvoju trajnostne in ekonomsko učinkovite perutninske reje v Sloveniji.

Aleš ČADEŽ

INOVATIVNO EKOLOŠKO ZELENJADARSTVO Z UPORABO TEHNOLOGIJE PAPERPOT IN STROJA LAVRIH FIELD PLANTER

Kmetija se nahaja v vasi Delnice v Poljanski dolini, ukvarjajo se z vzgojo raznolike zelenjave, jagodičja in sadja. Leta 2025 so pridobili ekološki certifikat, zelenjavo prodajajo na tržnicah, lokalnim gostincem ter jo dostavljajo po Poljanski dolini, Gorenjski in Cerkljanski regiji. Inovacija Aleša Čadeža temelji na razvoju dveh ključnih tehnologij za zelenjadarstvo; traktorski in ročni sadilec ter sistem paperpot za setev v papirnate lončke. Uporabljajo napredno tehnologijo paperpot, ki omogoča hitro in učinkovito sajenje sadik v papirnate lončke, povezane v verigo. Letos so v sodelovanju s podjetjem Lavrih razvili lasten sadilni stroj Lavrih Field Planter, ki je prilagojen za sistem paperpot. Naprava močno poveča učinkovitost dela in razbremeni fizični napor. Ročna in traktorska izvedba omogočata uporabo tako na manjših kot večjih površinah. Ta sistem zmanjšuje porabo substrata, vode, elektrike in plastike. Hkrati zvišuje produktivnost ter prinaša okoljske in ekonomske koristi. Gre za trajnostni pristop, ki prispeva k ohranjanju narave in izboljšanju pogojev dela na kmetiji. Kmetom prinaša večjo ekonomsko učinkovitost ter pomembno prispeva k zmanjšanju uporabe plastike in varovanju okolja.

Karin GLAZER

KMETIJA GLAZER – TRADICIJA ČEBELARSTVA IN INOVACIJA Z LIOFILIZIRANIM MEDOM

Kmetija Glazer iz Malečnika se že več kot 20 let intenzivno ukvarja s čebelarstvom. Čebele se večino časa pasejo na Koroškem. Poleg klasičnih čebeljih pridelkov pa Karin Glazer ohranja tradicijo peke medenjakov, medenih keksov in razvija unikatne medene likerje. Njen inovativni produkt je liofiliziran med – sušen z zamrzovanjem v prah ali granulat. Ta napredni postopek omogoča ohranjanje hranilnih snovi, encimov in arome medu brez uporabe visokih temperatur. Liofiliziran med je obstojen, nelepljiv, lahek za shranjevanje in primeren za uporabo v prehrani, kozmetiki in farmaciji. Njegove prednosti vključujejo dolgo obstojnost brez hlajenja, enostavno doziranje in vsestransko uporabnost: od čokolad, napitkov, jogurtov, do obraznih mask in prehranskih dopolnil. Čebelarjem predstavlja dodano vrednost osnovnemu pridelku, saj omogoča vstop v nove tržne niše in zmanjšuje odvisnost od nihanja cen surovega medu.

Aleš SLANA

VINA TEMPUS – BUTIČNA ZGODBA IZ SLOVENSKIH GORIC

Vina Tempus je manjše butično vinogradništvo iz Gornje Radgone z okoli štirimi hektarji vinogradov v osrčju Slovenskih goric. V času epidemije, ko so klasične prodajne poti zastale, se je Aleš odločil za proaktiven pristop. Vzpostavili so spletno stran ter oblikovali inovativne darilne pakete, povezane z valentinovim. Paketi so vključevali kombinacije penin, sadnih sirupov in liofiliziranega sadja. Pozitiven odziv jih je spodbudil, da so ti paketi postali stalna ponudba, ki se je sčasoma še razširila. Iz tega eksperimentiranja je nastal tudi njihov edinstven produkt – liofilizirano grozdje. Gre za inovacijo na slovenskem trgu, zasnovano kot estetski, senzorični in pripovedni dodatek k vinu. »Grozdovi hrustki« simbolno povezujejo sorto grozdja z zgodbo v steklenici. Lahko jih uživamo kot zdrav prigrizek, dodatek k sladicam, jogurtom ali kot del vinske degustacije. Ob tem so nadgradili svojo prisotnost na dogodkih in prazničnih sejmih, kjer se je porodila ideja o ponudbi kuhanega vina v stekleničeni obliki – še ena sodobna interpretacija tradicije. Njihova vizija temelji na povezovanju z lokalnimi ponudniki in ustvarjanju pristnih doživetij, kjer vino postane zgodba – o ljudeh, prostoru in času.

Žan in Eva BRIC

BRIC WINE & RELAX – INOVATIVNA KMETIJA Z DUŠO VIPAVSKE DOLINE

Žan in Eva Bric sta mlad par z Vogrskega, ki na kmetiji v Vipavski dolini obdelujeta vinograd za pridelavo vrhunskega vina in namiznega grozdja. S tem sodita med redke pridelovalce svežega grozdja v Sloveniji. Poleg tega obdelujeta še nekaj njiv za krmo za prašiče in zelenjavo. Vse, kar pridelajo in predelajo na kmetiji, pa ponudijo gostom v izjemni kulinarični izkušnji. Njuna inovativna ideja je rezultat želje po ohranitvi več kot 400 let stare družinske dediščine in hkrati po sodobni nadgradnji kmetije. Temelj kmetije ostaja vinogradništvo, a strateški poudarek dajeta tudi pridelavi namiznega grozdja. Gre za občutljiv in zahtevnejši pridelek, ki zahteva veliko ročnega dela, strokovnega znanja in natančnosti. Slovenski trg se šele odpira lokalno pridelanemu svežemu grozdju, kar vidita kot odlično priložnost za ustvarjanje nove tržne niše. Njuno grozdje ne konča na trgovskih policah, temveč ga ponujata neposredno gostom, obiskovalcem in restavracijam. Oblikovala sta blagovno znamko Bric Wine & Relax – celovit projekt, ki združuje vinogradništvo, sadjarstvo in butični turizem. Turistični produkt sta zasnovala kot celovito doživetje podeželskega življenja. Obiskovalcem ponujata možnost sodelovanja pri trgatvi, degustacije vin, sprehode po vinogradih in sprostitev v intimnem podeželskem spa-ju z domačo kulinariko.

Andrej GRABNAR

HIŠA VINA GRABNAR – Z NOVIMI PRISTOPI DO VRHUNSKEGA CVIČKA

Družina Grabnar se z vinogradništvom ukvarja že od leta 1828, kar potrjuje letnica na stari leseni preši. Andrej Grabnar je od svojega 21. leta gospodar kmetije in odgovoren za organizacijo dela ter tehnološke postopke v vinogradu in vinski kleti. Nadgradil in posodobil je stil in izgled vina cviček PTP – izboljšal svežino, sadnost, pitnost in dolgoživost. Cvičku je v zadnjih desetletjih priljubljenost padala, zato je Andrej Grabnar vpeljal inovativne prakse obdelave tal, posodobil tehnologijo v vinogradu ter s pomočjo precizne enologije in sodobnih kletarskih prijemov ustvaril moderen, saden in všečen cviček, ki je pritegnil tudi mlajše potrošnike. Andrej je prepoznaven tudi kot trikratni kralj cvička (2020, 2024, 2025), kar potrjuje njegovo predanost kakovosti in razvoju tega tradicionalnega vina. Je najmlajši prejemnik tega naziva in tudi prejemnik najvišje ocene na tem ocenjevanju. Z dvigom kakovosti cvička ter konstantno kakovostjo in količino se veča prepoznavnost tega dolenjskega posebneža. Njegovo delo prispeva k trajnostnemu razvoju, dvigu kakovosti vina, spodbujanju vinskega turizma, ohranjanju krajine in kakovosti bivanja na podeželju – v korist celotne skupnosti.

Pripravila: Mateja Kopar
Fotografije: Blaž Lenček in Boštjan Podlogar