Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (EPP Group) je v začetku decembra v Evropskem parlamentu pripravila evropski kongres mladih kmetov, pomemben dogodek v kmetijskem sektorju in na področju razvoja podeželja. To je bil že osmi tovrstni dogodek, na katerem je v vseh letih sodelovalo že več kot 2000 evropskih kmetov, med njimi tudi slovenski.

Lani je kongres potekal le prek spleta, letos pa ponovno v srcu Evrope, saj je v Bruselj pripotovalo okoli 300 gostov: evropskih mladih kmetov ter drugih uglednih gostov s kmetijskega in političnega parketa. Na predlog evropskega poslanca Franca Bogoviča in ZSPM je na kongresu za evropsko nagrado mladih inovativnih kmetov sodelovala uspešna prevzemnica kmetije Martina Veršnik, ki vodi družinsko ekološko kmetijo Olea d’Istria na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo, spremljali pa so jo Mateja Kopar, podpredsednica ZSPM, Julija Kordež, vodja področja za mednarodno sodelovanje pri ZSPM, ter Jernej Wurcer in Silvo Kaučič, mlada prevzemnika iz Pomurja.

Mlade kmete so nagovorili predsednica Evropskega parlamenta, Komisar za kmetijstvo ter evropski poslanci, gostitelji dogodka. Ti so poudarili pomen mladih kmetov za prehransko varnost Evrope ter nujno nadaljevanje generacijskega pomlajevanja nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki je tudi ena od prednostnih nalog nove SKP. Strinjali so se, da je treba mlade navdušiti za kmetovanje ter ustvariti take pogoje, da bo poklic kmeta zanje dovolj privlačen. »Ljudje se morajo zavedati, da so kmetje tisti, ki nam prinašajo hrano na mizo. Tudi med krizo so kmetje dokazali, da jih inovativni duh ne zapusti niti v najtežjih pogojih dela in družbenih razmerah. Zato je naložba v kmeta naložba v našo lastno prihodnost,« je svoj pogled na vlogo kmeta pri prehranski varnosti Evropske unije strnila avstrijska poslanka Simone Schmiedtbauer. Govorci so se dotaknili tudi epidemije, energetske krize in vojne v Ukrajini, ki so močno spremenili pogled na vlogo in pomen SKP.

ZASKRBLJUJOČI PODATKI
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je zatrdil, da prehranska varnost v EU kratkoročno ni ogrožena, nas pa mora trenutna kriza marsičesa naučiti, da bi se tudi dolgoročno izognili prehranski krizi. Osvetlil je štiri kazalnike popisa kmetov, ki je bil opravljen leta 2020, in jih primerjal z letom 2010.

Med leti 2010 in 2020 smo izgubili tri milijone evropskih kmetijskih gospodarstev, teh je bilo leta 2010 še 12 milijonov, leta 2020 pa le še devet milijonov. »Zaskrbljujoče je, da propadajo majhne družinske kmetije, zato moramo ta trend zaustaviti.« Izgubili smo tudi 1 % površin za kmetovanje (2010: 159 milijonov hektarjev, 2020: 157,5 milijona hektarjev), kar se morda sliši malo, a je ta površina večja od kmetijskih površin, ki jih ima Belgija. V desetih letih se je zmanjšal povprečni stalež živali za 7 %.
Zadnji kazalnik pa je starost gospodarjev kmetij: »Imamo devet milijonov lastnikov kmetijskih gospodarstev, od tega jih je tretjina (tri milijone) starejših od 65 let. Samo v desetih letih se je povprečna starost evropskega kmeta povečala s 53 let (2010) na 57 let (2020). Kmetov, mlajših od 25 let, je komaj 72.000, kar je manj kot 1 %.«

Velik delež evropskih kmetov je starejši od 55 let. Le 6 % je mlajših od 35 let, pri čemer predstavljajo ženske le 4,9 % kmetov, mlajših od 35 let. Število mladih kmetov se je zmanjšalo s 3,3 milijona leta 2005 na trenutno 2,3 milijona.

Največja razvojna izziva evropskega kmetijstva sta zato opuščanje kmetovanja in vključevanje mladih v ta sektor. Okrepiti je treba ekonomsko varnost naših kmetov in povečati proračun SKP. Manfred Weber, predsednik skupine EPP, pa je odločno dejal: »Kmetje niso krivi za podnebne spremembe, so pa prvi zavezniki v boju proti njim.« Za vse, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, pa je poseben vtis naredila izjava Herberta Dorfmanna: »Nisem pripravljen poslušati ljudi, ki niso niti en dan kmetovali!«

16 PROJEKTOV IN TRI KATEGORIJE
Osrednji del kongresa so bile predstavitve projektov mladih kmetov iz 16 držav Evropske unije. Te je komisija razvrstila v tri kategorije: najboljši digitalni projekt (projekti z inovativnimi tehnologijami ali novimi kmetijskimi praksami), najodpornejši projekt (projekti, ki omogočajo odpornost na zunanje šoke, kot je pandemija, ali blažijo posledice podnebnih sprememb) in najboljši projekt, ki izboljšuje podeželsko območje.

Tekmovanje izpostavlja in nagrajuje mlade kmete za trajnostne, tehnološke in inovativne ideje in prakse, ki premagujejo izzive, s katerimi se spopada kmetijski sektor. Nagrade podeljujejo od leta 2012, lani je bil prvič nagrajen tudi Slovenec: Gregor Slavec iz Knežaka je prejel evropsko nagrado za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območji.

Letos je Slovenijo prvič zastopala ženska, ena najmlajših oljkark, Martina Veršnik: »Vodim ekološko kmetijo, ki goji globoko spoštovanje do narave in tradicije, zato smo že od začetka vključeni v ekološko pridelavo in gojimo pretežno stare avtohtone sorte. Večino dela opravimo ročno, kar nam omogoča, da pridelamo vrhunske pridelke, ki se na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih uvrščajo zelo visoko. Zavedamo se pomena zdrave, lokalne in sveže hrane, zato naše pridelke prodajamo takoj po obiranju na našem domu pod lastno blagovno znamko. Poleg tega pa povezujemo kmetijstvo s turizmom, izobraževanjem in predelavo. Razvijamo inovativne prehranske proizvode, ki sledijo načelom zdravja in dobrega okusa. Oljčno olje je namreč eno najbolj zdravih živil, kar potrjujejo zdravstvene trditve. Da bi to olje približali širšemu krogu ljudi, tudi tistim, ki niso vajeni izrazitega okusa, razvijamo oljčna olja z zelišči, česnom in agrumi, slednjega kombiniramo tudi s slastnimi suhimi figami. Tako ustvarjamo zdrave izdelke, ki so hkrati okusni in dostopni širšemu krogu ljudi.«

O zmagovalcih je odločala petčlanska komisija, ki je za najboljši digitalni projekt nagradila predstavnika Romunije, ki se ukvarja s preciznim kmetovanjem in je povsem digitaliziral kmetijo, veliko 5500 hektarjev, najodpornejši projekt je akvaponika avstrijskega predstavnika, za oživljanje podeželskega območja pa je nagrado prejela Bolgarka, ki je tretja generacija v družini, ki se ukvarja z zelenjadarstvom.