»Smisel življenja je najti in delati tisto, kar te osrečuje,« pravita Petra in Zvonko Potočnik iz Eko kmetije Vogelnik z Zelen Brega, ki sta mnogo let kmetovala ob službi, nato pa prišla do točke, ko obojega preprosto nista več zmogla. Pretehtalo je spoštovanje do zemlje in kakovostne hrane, zato sta se posvetila pridelavi in predelavi zelenjave in sadja po ekoloških smernicah.

Zelen Breg je prelepa zelena oaza, dobrih osem kilometrov oddaljena od Raven, kjer so kmetije v celku, zato domačije obdajajo pašniki, travniki in gozd, tudi Vogelnikovo. Kljub temu da je kmetija dobrih 750 metrov nad morjem, zelenjava tu odlično uspeva. »Neokrnjena narava in kakovostna hrana sta bili vedno naši najvišji vrednoti, zato smo že na prelomu tisočletja začeli kmetovati ekološko. Povod za to odločitev je bila bolezen norih krav. V mesnicah in trgovskih centrih so takrat ponujali uvoženo goveje meso živali, ki nikoli niso videle ne sonca ne trave in takrat smo se odločili, da si take hrane in prihodnosti ne želimo.

Svojo priložnost smo videli v pridelavi živil najvišje kakovosti. Prenehali smo uporabljati mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva, saj smo se zavedeli, kako pomembno je, da ohranimo rodovitno zemljo, čisto vodo, zdrave živali, zdravo zelenjavo in čisto vest. Prvo ekološko kontrolo smo uspešno opravili leta 2000, pridobljeni ekološki certifikat pa globoko spoštujemo in sledimo vsem predpisanim ekološkim smernicam,« pripovedujeta Potočnikova. »Izbrala sva pravo pot, saj svoje odločitve tudi po 23 letih ne bi spremenila. Prva leta je bilo pridelka nekoliko manj, z vzpostavitvijo naravnega ravnovesja in s pravimi tehnološkimi ukrepi ob pravem času pa se je tudi količina pridelka močno povečala. Intenzivneje zelenjavo pridelujemo na prostem in v rastlinjakih šele od leta 2020, ko sem tudi jaz pustila službo in si svoje delovno mesto ustvarila na kmetiji,« doda Petra.

BREZ NAMAKANJA NI RESNE PRIDELAVE
Kmetija obsega 29 hektarjev, pri čemer 19 hektarjev pokriva gozd, 10 hektarjev pa je travnikov, pašnikov, njiv in več kot sto let star sadovnjak starih sort jablan. Še vedno na kmetiji ohranjajo živinorejo, redijo do 15 glav govedi – krav dojilj, dopitajo še nekaj prašičev in imajo kokoši nesnice. »Naša glavna panoga pa je zelenjadarstvo.

Sadike sadijo v tla, prekrita s črno folijo, prostor med vrstami pa je zastrt z agrotekstilno tkanino, ki zdrži več let.
Za zelenjavo imamo na voljo 1500 m2 površin, od tega je 1000 m2 pokritih. Imamo več tunelov skupne površine 600 m2 ter manjši in večji rastlinjak. Večji meri 410 m2 in smo ga postavili lani, prekriva pa ga dvojna napihljiva folija, ki rastline varuje pred vremenskimi nevšečnostmi. Tunele pozimi odkrijemo, folijo pa zvijemo in umaknemo s konstrukcije, da je ne poškoduje snežna odeja,« opisuje Zvonko.

V najhujši pripeki porabijo na dan okoli štiri kubične metre vode za zalivanje zelenjave.

Pozne slane, poletna vročina ter nalivi z vetrom in točo so ekstremne vremenske razmere, ki postajajo največji izziv vseh kmetov. Tudi letos jim narava ni prizanesla, saj so imeli v začetku junija na Zelen Bregu močno neurje, ki je v nekaj minutah pustilo posledice v nasadu, a so si sadike zelenjave na srečo opomogle in so prvi letošnji pridelki že tu. »Skrbimo, da so tla založena s hranili, ki jih rastline rabijo, upoštevamo kolobar, poleti pa je nujno namakanje. Urejeno imamo kapljično namakanje, ki je tudi najbolj varčno in primerno za nagnjene površine, kot so naše. Padavinsko vodo zbiramo v obliki kapnice s streh vseh objektov na kmetiji v posebne cisterne, da jo lahko uporabimo takrat, ko je padavin premalo.

Te vode je sicer premalo glede na naše potrebe, le okoli 15 m3, potrebovali pa bi vsaj 100 kubičnih metrov vode,« ocenjuje naš sogovornik, ki poskuša pridobiti dovoljenje za črpanje vode iz bližnjega potoka, kar bi močno pripomoglo h količinsko boljši pridelavi kakovostne zelenjave.

TEDENSKI ZELENJAVNI ZABOJČEK
Med letom se na njivah zvrsti več kot 30 različnih vrst zelenjave, zaradi natančnih agrotehničnih del pa kljub nadmorski višini izvrstno uspevajo tudi plodovke, kot so paradižnik, paprika, kumare in bučke. Vse zahtevnejše vrste zelenjave pridelujejo v zavarovanih prostorih. »Zelenjavo prodajamo svežo, viške pa tudi predelamo. Na leto vložimo okoli 1800 kozarčkov po lastnih recepturah,« pove Petra, ki skrbi za predelavo domačih pridelkov in razvija nove izdelke.

Svežo zelenjavo dopolnjujejo tudi zelenjavni in sadni shranki, domači rezanci in testenine, jabolčni sok in domače suhe mesnine.

Glavni izdelek Vogelnikove kmetije so zelenjavni zabojčki, ki jih dostavljajo stalnim strankam. »Imamo okoli 40 rednih strank iz Mežiške doline, Mislinjske doline in Dravske doline, ki jim vsak teden dostavimo zabojček mešane zelenjave – tiste, ki je takrat na voljo. Zelo nas veseli, da ekološko hrano kupuje veliko mladih družin, ki prepoznajo kakovost in prednost lokalnih pridelkov, kar je spodbudno tudi za naše delo. Svoj prodajni krog bi si želeli razširiti tudi na sodelovanje z vrtci, šolami in drugimi javnimi zavodi,« je iskrena naša sogovornica.

Kot zelo dober način prodaje se je pokazalo tudi družbeno omrežje Facebook, kjer Petra redno objavlja dogajanje z njihove kmetije in sezonsko ponudbo, novost pa je lastna spletna stran s spletno trgovino, v kateri kupci lahko izberejo vnaprej sestavljen zelenjavni zabojček različne velikosti ali pa si ga sestavijo sami. Sveža zelenjava je na voljo od junija do konca oktobra, shranki pa vse leto. Ponudbo Vogelnikove kmetije dopolnjujejo še domače mesnine, kokošja jajca, jabolčni sok iz starih sort jabolk, za katerega so že prejeli zlato priznanje, kislo zelje, kisano na naraven tradicionalen način, ter marmelade iz jagodičja. Iz domačih jajc Petra izdelujejo tudi jušne in široke rezance ter testenine.

Čeprav je pri pridelavi zelenjave veliko ročnega dela, pa si delo olajšajo z mehanizacijo, primerno za gorske kmetije, za katero kandidirajo tudi na razpisih. Dela na kmetiji imata sicer veliko, prostega časa pa malo, a zadovoljstvo strank odtehta vse napore. Na pomoč pri delu pa priskočita tudi njun 9-letni sin Ožbej in oma Romana, pri večjih sezonskih delih, kot je pobiranje krompirja, pa pomaga še razširjena družina in prijatelji.

»Veliko sredstev vlagava v nadaljnji razvoj kmetije in posodobitve, želiva pa si razvijati tudi nove inovativne izdelke, ki bodo edinstveni na trgu in najvišje kakovosti. Da smo na pravi poti potrjujejo tudi številna priznanja
z največjega ocenjevanja pri nas – festivala Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Letos smo naši zbirki dodali dve zlati priznanji: za eko domačo kislo papriko in eko domače kisle feferone, srebrno priznanje pa smo prejeli za eko domačo rdečo peso,« ponosno pove Petra Potočnik.