Trata je središče vrta in za lepo zelenico se moramo potruditi. Z nego moramo začeti zgodaj spomladi, ko se zemlja osuši. Mokre trate ne smemo teptati, saj bi jo s tem zbili, kar za travo ni dobro, je pa dobro za mah. Tega pa si na trati navadno ne želimo.

Pograbimo listje, kar ga nismo jeseni, zlomljene vejice, mah in vse, kar se je na trati nabralo čez zimo. Če je trata dvignjena zaradi zmrzali, jo moramo povaljati. Enako ukrepamo, če nam je v zimskem času ponagajal krt; pograbimo krtino in povaljamo površino. Če imate na vrtu težka ilovnata tla, je priporočljivo
spomladi trato prezračiti. Za to obstaja poseben pripomoček – vertikulator. Lahko pa na več mestih v trato zapičimo vile in jo rahlo privzdignemo.

Čas za gnojenje

Vse travnate površine morajo biti v spomladanskem času pognojene, da imajo zelene rastlinice zadostno količino hranil na začetku vegetacije. Rast in razvoj sta namreč najmočnejša ravno spomladi, od marca do konca maja. Najprimernejša so gnojila v razmerju 15-15-15 (NPK) in to v količini 3 kg na 100 kvadratnih metrov. Če je v jesenskem času nismo dobro pognojili in ker spomladi potrebujejo rastline več dušika, lahko dodatno pognojimo z nitrati in ureo. To opravimo v razdobju 14 dni (1 kg KAN-a na 100 kvadratnih metrov). Po gnojenju, ki mora biti enakomerno, trato dobro zalijemo z razpršenim curkom vode, ki je ne zbije, tako da gnojilo ne ostane na listih in jih ne more poškodovati. Hranila se sperejo v zemljo, od koder jih korenine črpajo za rast in obnovo.

V specializiranih trgovinah lahko kupimo manjša pakiranja zelo učinkovitih počasi topnih gnojil, ki delujejo od tri do šest mesecev. Če je pomlad zelo deževna, se takšna hranila nekoliko bolj spirajo, zato je potrebno dognojevanje.

Višina košnje

Spomladi prvič kosimo, ko trava zraste približno 5–6 centimetrov. Kosilnico nastavimo na 3–4 centimetre višine, da se rastline okrepijo in dobro razvijejo. Če kosimo z nizko nastavljeno kosilnico, delamo škodo travi, ker zmanjšujemo njihovo listno asimilacijsko površino. S tem ko slabimo travo, omogočimo, da pleveli izkoristijo svetlobo in zrak, skalijo in preraščajo površino. Tako imamo na vrtu kmalu več plevela kot trave. Bolje je torej kositi pogosteje in višje, kot poredko in takrat travo dobesedno pobriti pri tleh.
Sploh v poletni vročini in suši je to še toliko bolj pomembno.

Redna košnja omogoči vsem rastlinam enake rastne pogoje. Trava ima dovolj zraka in svetlobe, zato se gosti in krepi, korenine so močne, širijo se v globino n širino, kar daje trati trdnost in ji pleveli ne pridejo do živega. Nekateri pokošeno travo puščajo na trati, češ da jo s tem pognojijo. To sicer drži, ampak, če je pokošene trave, ki se suši na trati, preveč, jo tudi duši.

Reševanje težave

Težko najdemo trato brez enega samega plevela. Takšna je sicer najlepša. Zagotovo pa je to dosežek pridnega lastnika. Veliko enoletnih plevelov uničimo s košnjo. Če enoletni plevel pokosimo preden semeni, ga uničimo. Trdovratnejše trajne plevele moramo uničiti ročno.

To je mogoče na manjši površini, na večji pa je potrebno poseči po kemičnih pripravkih. Zavedati se moramo, da trata ni primerna za vsak del vrta. Če jo bomo silili rasti v neprimernih razmerah (senca, stalna vlaga, stalno teptanje), se bo ves čas mučila in mi z njo. Trava potrebuje sonce, zmerne temperature in redno rahlo zalivanje oziroma rahel dež. Če se takšnim zahtevam ne morete niti približati, je bolje, da se travi odpoveste in zasadite druge, primernejše rastline ali površino uredite s tlakovanjem.

Pripravila: Marjeta Hrovatin