Krovna organizacija mladih kmetov in podeželanov Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) je bila med koronavirusom izjemno aktivna na družbenih omrežjih, posvete pa so preusmerili na spletno platformo za videokonference. Te so se izkazale kot izvrsten nadomestek za srečanja v »živo«, zato z njimi nadaljujejo. Izbirajo vsebine, ki so aktualne in zanimive za mlade kmete, zato jih iz udobja svojega doma spremlja vedno več ljudi. Objavljene posnetke webinarjev si že prve dni po objavi ogleda nekaj tisoč ljudi.

»Seminarje pripravljamo zato, ker želimo mlade kmete povezati z institucijami in jim pomagati pri iskanju odgovorov na konkretna vprašanja. Hkrati pa povabimo tudi mlade kmete in kmetice, ki so že uspešni na svojem področju, da predstavijo svojo zgodbo,« je povedala Dominika Klavž iz ZSPM, ki je vodila webinar o dopolnilnih dejavnostih.

»Ker je v Sloveniji okoli 70.000 kmetij, z dopolnilnimi dejavnostmi pa se jih ukvarja samo šest odstotkov, je potencial za njihov razvoj še velik,« je uvodoma povedala Klavževa. 

Opredeljenih je več kot 150 kmetijskih in nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, ki jih lahko opravljajo na kmetiji. Leta 2018 je bilo evidentiranih 18.230 dopolnilnih dejavnosti na 4606 kmetijah, kar pomeni, da kmetija v povprečju opravlja štiri različne dopolnilne dejavnosti. Najpogostejše so strojne usluge. 

PRILOŽNOSTI JE ŠE VELIKO
Postopek priglasitve dopolnilne dejavnosti na upravni enoti in primerjavo te poslovne oblike s samostojnim podjetništvom je na kratko strnila Andrejka Krt iz KGZS. »Dopolnilne dejavnosti so najbolj enostavna poslovna priložnost na kmetiji. So zelo pomembne za kmetijstvo in podeželje, saj so pogosto razlog, da se opravlja primarna kmetijska dejavnost. Dopolnilna dejavnost omogoča vzpostavitev novega delovnega mesta na kmetiji in s tem lastno socialno varnost, « je povedala Krtova. Pojasnila je, kdo lahko opravlja dopolnilno dejavnost, predstavila pogoje pri osnovnih vrstah dopolnilnih dejavnosti ter ugodnosti, ki jih ta prinaša, na primer cenejša gradbena dovoljenja in nekatere storitve. Dodala je še, da je postopek priglasitve preprost, pomembno pa je izbrati pravo idejo, s čim naj kmetija nadgradi svojo primarno pridelavo oziroma storitev. Kmetija lahko na trgu ponudi izdelek, ki ga izdeluje zase in lahko zagotavlja zadostne količine tudi za prodajo ali pa razmisli, kako oplemenititi osnovno surovino in pridelke s kmetije ter razvije nov prodajni izdelek.

Krtova je povzela tudi analizo razvojnih potreb in kazalnikov za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jo je pred slabima dvema letoma opravila kmetijska svetovalna služba. »Ugotovili so, da so možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti odprte na vseh področjih. Najmanj tržnih niš je pri predelavi mleka, ki je razširjena po vseh slovenskih regijah. Najmanj zanimanja je za manjše in zahtevnejše dopolnilne dejavnosti, kot je na primer predelava zelišč. Upada tudi peka kruha, peciva in potic, priložnost za kmetije pa so socialno-varstveni programi in vzgoja vodnih organizmov. « Krtova je še povedala, da KGZS načrtuje dan dopolnilnih dejavnosti za vse nosilce in poudarila pomen sektorskega povezovanja ter odgovarjala na konkretna vprašanja mladih kmetov.

Z IGRIŠČA NA NJIVO
Nekdanja košarkarica Katja Temnik iz Žič je danes uspešna mlada prevzemnica in zeliščarica z Zeliščnega vrta Majnika. V zadnjih dveh letih je za svoje delo prejela dve izjemni priznanji – naziv IMK 2019 po izboru javnosti, februarja letos pa še naziv najboljše podjetnice v kmetijstvu. Katja ni odraščala na kmetiji, se je pa za zelišča in biodinamiko po upokojitvi navdušila njena mama. »Mama je začela pridelovati kalčke zelišča, stara žita in iz njih izdelovat različne izdelke. Prvi je bil zeliščna sol, ki jo je mama rada podarjala prijateljem, ti pa so jo predstavili svojim prijateljem, ki so jo želeli kupiti. Povsem spontano se je pokazala potreba po dopolnilni dejavnosti,« je svojo zgodbo strnila Katja. Presenečena je, da ima v resnici malo kmetij dopolnilno dejavnost. »Mi smo iskali kmetijo za to, da lahko opravljamo dopolnilno dejavnost. Ker svoje nismo imeli, smo pred tremi leti kupili opuščeno kmetijo,« je povedala mlada prevzemnica. Začeli so z enim hektarjem, zaradi povpraševanja po njihovih zeliščnih izdelkih pa se je pokazala potreba po širitvi površin. »Imamo že skoraj šest hektarjev zelišč, vsi naši izdelki so narejeni iz lastne surovine, saj le tako lahko zagotavljamo kakovost. Kupimo le piransko sol,« je povedala. Največja prednost dopolnilne dejavnosti je, da lahko »s predelavo zelišč podaljšamo njihov rok uporabnosti. S tem pa imamo več časa, da jih prodamo. Naši izdelki so unikatni in sezonski, v primerjavi z industrijskimi pa kakovostnejši in med ljudmi vse bolj cenjeni,« je prepričana Temnikova. Ker so njihovi izdelki primerni za darila, jih veliko prodajo prav ob koncu leta. »Ko stranka kupi naš izdelek in ga podari, nas tudi promovira. Tega se zavedamo, zato smo temu primerno oblikovali tudi lično embalažo,« pove. Poleti, ko prodaja nekoliko zastane, pa razvijajo nove izdelke in imajo več vodenih ogledov zeliščnega vrta. »Tudi tako širimo krog ljudi, ki nas poznajo,« pravi Katja. »Če jih s svojo zgodbo in delom navdušimo, pa že ob prvem obisku kupijo kakšen naš izdelek,« doda. Temnikova pravi, da birokracija ni razlog, da se ne bi ukvarjali z dopolnilno dejavnostjo. Dobra naložba je lastna spletna stran, najboljši kanal za promocijo pa Facebook, kjer seznanja ljudi o svojem delu in ponudbi. Katja pravi, da je treba izkoristiti vsako priložnost za promocijo: v lokalnih medijih, na spletu, posvetih … Veliko prepoznavnosti sta ji prinesla tudi oba osvojena naziva. »Sodelovanje se mi je obrestovalo, saj so mojo zgodbo predstavili številni mediji. Sprejmite povabilo za sodelovanja in predstavitve, gotovo vas bo nekdo slišal,« je svojo predstavitev končala Katja.

V DELO JE VPETA VSA DRUŽINA
Dopolnilna dejavnost, ki je v zatonu, je peka kruha in peciva. Z njo se je leta 2015 ukvarjalo 635 kmetij, leta 2018 pa samo še 297. Več kot dve desetletji pa se s to dejavnostjo uspešno ukvarjajo na kmetiji Pr’ Dimšarji v Krnicah v Poljanski dolini. »Živimo na gorski kmetiji, imamo 25 glav govedi in 25 hektarjev obdelovalnih površin. Pred 20 leti je mama ostala doma in skrbela za družino, hkrati pa iskala nov vir zaslužka na kmetiji, ki je na nadmorski višini 830 metrov. Začela je peči kruh in pecivo. Glas o njenih izdelkih se je hitro širil med ljudmi. Pri delu smo ji pomagali vsi otroci, saj je veliko ročnega dela. Nikoli pa nam ni bilo težko delati, saj je bil naš trud poplačan,« je povedala Tina Demšar. Dodala je še, da je peka kruha in peciva zahtevna dejavnost, zato naj jo izberejo tisti, ki jo bodo opravljali z veseljem, včasih tudi na račun krajšega spanca. Glavno prodajno mesto njihovih izdelkov so domači kotički v trgovini Kmetijske zadruge Škofja Loka, prodajajo pa tudi v Mlekarni Planika v Kobaridu in v Ljubljani. Predstavljajo se na Facebooku, ker sledijo razvoju, najboljša reklama pa je še vedno od ust do ust. »Ker večino dela opravimo ročno, ne bomo povečevali količin, temveč skrbeli za kakovost naših izdelkov,« je povedala Tina. Ker je danes konkurenca na trgu večja, Tina pravi, da je treba vztrajati in kupci bodo prišli. Pogoj za uspešno prodajo pa je seveda kakovosten izdelek.