Sredi aprila so na srednji poklicni šoli v Rajhradu na Češkem v okviru projekta Erasmus+ pripravili seminar z naslovom Upravljanje z vodami. Vanj so poleg države gostiteljice vključene tudi srednje šole z izobraževalnim programom s področja hortikulture iz Poljske, Francije, Španije, Belgije in Slovenije. Projekt je triletni in se je začel že septembra lani. Z njim želimo članice opozoriti na vse bolj vidne klimatske spremembe, s katerimi se soočamo, in poiskati primerne trajnostne rešitve tudi s hortikulturnega pogleda.

Seminar je bil zgoščen in produktiven, saj smo že prvi dan sodelujoči predstavili izobraževalne programe posamezne šole in problem klimatskih sprememb ter nakazali, v kateri smeri bi lahko iskali rešitev. Med trajanjem projekta se bodo v treh letih zvrstili podobni seminarji na vseh šolah, udeleženih pri projektu. Češka šola je prva pripravila seminar in osvetlila problem iz naravovarstvenega stališča ter nam v zanimivem tednu ponudila različne poglede na urejanje okoljske problematike.

ASTROLOŠKA POSTAJA

Pripravili so zanimivo predstavitev razvoja krajine južne Moravske od pradavnine do danes, v okviru katere smo si ogledali tudi izkopanine mamuta. V bližini Prage smo si v ogledali Observatorij Košetice. To je češka astrološka postaja, na kateri poleg standardnih meritev temperature, svetlobe, relativne vlage zraka in tal, jakosti vetra in drugih meritev opravljajo tudi meritve ozona, ogljika, dušika, aluminija in kot edini v Evropi tudi količino živega srebra. Predstavili so nam različne aparature in metode merjenja. Na postaji opravljajo tudi meritve odboja svetlobe od tal in difuzne svetlobe, ki v največji meri vpliva na aktivnost fotosinteze. Z različnimi spektrometri merijo kemično in fizikalno sestavo aerosolov, ki negativno ali pozitivno učinkujejo na našo atmosfero. Vse omenjene meritve opravljajo na štirih različnih višinah, kar jih omogoča stolp, visok 250 metrov. Spremljanje različnih parametrov je pomembno za kmetijstvo, ohranjanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter spremljanje klimatskih sprememb.

MRTVI GOZD IN ZEMLJA

Ogledali smo si tudi tako imenovani »mrtvi gozd«, ki je pomembno spremenil tamkajšnjo krajino. Gozd, v katerem je pred leti prevladovala smreka, je zdaj izsekan zaradi napada lubadarja. Na prenamnožitev lubadarja so vplivale predvsem suše v zadnjih letih in nepravilno gospodarjenje z gozdovi. Toda pokazalo se je, da ja narava najboljša rešiteljica – gozd se uspešno obnavlja kar sam.

Pozornost smo namenili tudi nepravilnostim, ki so nastale zaradi intenzivnega poljedelstva. Naša prva postojanka je bila Uherskeźho hratdište, kjer smo si ogledali posledice spremembe porečij. Zaradi melioracij reka Morava v tem delu nenehno poplavlja. Nato smo se odpeljali do kmetije v Blatnički, ki leži na strani Belih Krpatov tik ob slovaški meji, kjer so nam prikazali posledice monokulturnega kmetovanja. Zemlja tam je iztrošena, v njej ni zadostne količine organske snovi, je brez strukture in ni sposobna zadržati dovolj vode. Z zasaditvijo visokodebelnih sadnih vrst na travnih površinah in z zelenimi pasovi med njivami so se vrnile tudi živali, ki so potrebne za vzpostavitev naravnega ravnovesja. Prijeten je bil tudi naš sprehod po vrtovih gradu v Lednicah.

ZELENE STREHE

Seminar smo končali na šoli v Rajhradu, kjer smo izdelovali zelene strehe na pripravljeni podkonstrukciji. Zelene strehe dokazano blažijo podnebne razmere, imajo okrasno vrednost, nižajo zračno temperaturo, pripomorejo k večji biodiverziteti in so tudi dober izolator. V ekstremnih podnebnih razmerah, kot so na primer neurja, blažijo pritisk na infrastrukturo. Poznamo različne tipe zelenih streh: ekstenzivne, polintenzivne in intenzivne strehe.

Med udeleženci seminarja so se stkale pristne vezi. Dijaki in mentorji smo med sabo izmenjali strokovne in pedagoške izkušnje, pri ogledih smo spoznavali kulturne in zgodovinske značilnosti krajine, ki nas je očarala z več hektarskimi polji oljne ogrščice, drevoredi, ki omejujejo glavne in lokalne ceste, ter poetičnim jezikom, ki daje občutek, kot da si v pravljici.