»Varuhi tradicije in gonilna sila inovacij« so naslovili osrednjo temo devetega evropskega kongresa mladih kmetov v Evropskem parlamentu decembra lani, razpravo o prihodnosti in vlogi mlade generacije na kmetijah pa končali s predstavitvijo trinajstih projektov evropskih mladih kmetov. Ti so navdušili več kot 300 zbranih v dvorani, komisija pa je med njimi izbrala tri zmagovalne v posamičnih kategorijah: najboljši digitalni projekt, najbolj odporen projekt in najboljši projekt za izboljšanje podeželja. V katere države so potovale nagrade?

Slovenijo je na kongresu predstavljal IMK 2023 Anton Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, s projekti pa so sodelovali tudi predstavniki Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Grčije, Italije, Portugalske, Romunije, Slovaške in Španije. Zmagovalci devetega izbora prihajajo iz Češke, Grčije in Belgije, vsak je prejel denarno nagrado 5000 evrov.

Robot, ki odkriva bolezni in škodljivce

Zmagovalec kategorije za najboljši digitalni projekt je postal Čeh Matěj Sklenář, ki je v sodelovanju z razvijalcem robotike in programske opreme Vratislavom Benešem razvil FRAVEBOT, robota za spremljanje bolezni paradižnika in škodljivcev. Robot se samodejno premika po rastlinjaku, s pomočjo umetne inteligence pa spremlja zdravje rastlin in zrelost plodov ter z zgodnjim odkrivanjem bolezni in škodljivcev pomaga k pravočasnemu ukrepanju, še preden se težave v celoti razvijejo. S tem pomaga močno zmanjšati porabo pesticidov in hkrati povečati pridelek ob enaki porabi vode in hranil v rastlinjaku.
Matěj se je za vpeljevanje robotike na družinski kmetiji Ráječek pri Brnu navdušil med dvoletnim študijem kmetijstva – rastlinske pridelave. Je diplomant prestižne univerze Wageningen na Nizozemskem, kjer je študiral gojenje v rastlinjakih in med študijem pridobil veliko izkušenj z najsodobnejšimi tehnologijami in postopki, ki jih postopoma uvaja tudi na svoji kmetiji: biološko zatira škodljivce, reciklira vodo in optimizira pogoje za rast rastlin.

Robot FRAVEBOT je dobil ime kot izpeljanko okrajšave za angleško poimenovanje sadja in zelenjave – fruit and vegetable robot, na družinski kmetiji Sklenář pa ga kličejo Franta. Franta za zdaj skrbi le za paradižnik, s svojo ekipo pa Matěj že izdeluje robota, ki bi podobno nalogo opravljal tudi v nasadu jagod v rastlinjaku.

FRAVEBOT v višino meri štiri metre in pol in tehta okoli 300 kilogramov in na kmetiji Ráječek vsak dan pregleda štirideset tisoč rastlin paradižnika, list za listom. Z delom Frante je Sklenář zelo zadovoljen, zato je dobrih 120.000 evrov vredno naložbo ocenil kot dobro. Še več, s prodajo robota želi prodreti tudi v druge evropske države. Franta se samodejno premika po rastlinjaku, nanjo pa je mogoče namestiti različne naprave. »Franta nam pomaga odkriti težave, še preden se te razvijejo, zato lahko zelo hitro ukrepamo brez uporabe pesticidov. S tem smo zmanjšali stroške pridelave in povečali količino pridelka,« pravi Matěj Sklenář.

S pridelavo zelenjave, predvsem zelja in cvetače, so na družinski kmetiji začeli leta 1997, nato so se leta 2001 specializirali za pridelavo solatnic, pozneje pa še za paradižnik. So največji pridelovalci solate na Moravskem. Sveže in visokokakovostne pridelke dostavljajo trgovinam in restavracijam ter prodajajo na domači kmetiji. Na kmetiji v Brnu pridelajo v rastlinjakih približno 500 ton paradižnika na leto in posadijo 50 hektarjev s solatnicami, lani pa so začeli saditi tudi jagode.

Kmetujejo po standardih GAP (Good Agriculture Practice) in integrirane pridelave zelenjave, saj želijo kmetovati odgovorno in prijazno naravi, da bodo rodovitnost zemlje ohranili tudi za prihodnje generacije. Matěj verjame v precizno kmetijstvo: njihovi traktorji imajo avtopilota, upravlja jih GPS navigacija z natančnostjo dveh centimetrov. Na ta način bolje izkoristijo zemljo, zmanjšajo porabo dizelskega goriva in vnos gnojil v tla. Imajo računalniško vodenega robota, ki solato pleve s 95 % natančnostjo, zato jim pri gojenju solate sploh ni treba uporabljati herbicidov.

Paradižnik vzgajajo hidroponično v rastlinjaku. Zahvaljujoč temu na majhni površini pridelajo kakovostne plodove na okolju prijazen način. Prihranijo 80 % vode v primerjavi s klasično pridelavo brez uporabe herbicidov. Uporabljajo le biološko zaščito, pri opraševanju jim pomagajo čmrlji. Za zalivanje pa uporabijo deževnico, zbrano s površine folije rastlinjaka.