Bolečine v rami so precej pogosta težava, ki lahko bistveno vpliva na opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Lahko so posledica poškodbe, bolezni, preobremenitve in/ali obrabe.

Ramenski sklep je po svoji funkciji in obliki kroglast sklep, ki ima med vsemi sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sestavljata ga dve kosti, in sicer glavica nadlahtnice ter glenoid (ponvica) lopatice. Pomembne anatomske strukture v ramenskem sklepu so še sklepna ovojnica ali kapsula, ramenske vezi in tetive mišic rotatorne manšete.

Izogibajte se delu z rokami nad glavo

Bolečine v rami so velikokrat posledica ponavljajočih se neznatnih poškodb in počasi razvijajočih se degenerativnih sprememb. Škodljivo je predvsem delo z rokami nad glavo, še zlasti dvigovanje težjih bremen in pogosto ponavljanje teh gibov. Zelo pogost vzrok za bolečino v rami so kalcinati (skupki kalcija) na narastišču kit in okvare tetiv mišic rotatorne manšete (obračalke), ki jih s skupnim imenom označujemo kot utesnitveni sindrom ramena. Vzrok bolečine v rami je lahko tudi prenesena bolečina iz vratu ali notranjih organov.

Kalcinirajoči tendinitis je stanje, pri katerem se v tkivu kite kopiči s kalcijem bogata snov. To nabiranjekalcija lahko povzroča vnetno reakcijo z napadi izrazite bolečine v ramenu. Težave zaradi kalcinacije nihajo od zelo blagih bolečin pa vse do nevzdržne bolečine, ki povsem zavre funkcijo ramenskega sklepa. Značilno se bolečina pri kalcinirajočem tendinitisu pojavi nenadno, v obliki napadov, ki trajajo nekaj dni do tednov in se s počitkom in jemanjem antirevmatikov pomirijo. Zamrzla rama ali adhezivni kapsulitis pa je vnetno obolenje sklepne ovojnice, ki se najpogosteje pojavi med 30. in 50. letom starosti. Nastane spontano ali v povezavi s poškodbo rame, kot je na primer delno natrganje kit rotatorne manšete. Značilno pri zamrzli rami je, da postane ramenski sklep razmeroma trd. Diagnozo postavimo klinično, praviloma jo zdravimo s fizikalno terapijo in predpisom protivnetnih zdravil, pri zelo izrazitih bolečinah pride v poštev tudi blokada s kortikosteroidom. Bolezen je samoomejujoča in postopno z razgibavanjem in fizikalno terapijo izzveni.

Diagnostika in zdravljenje

Pri obravnavi bolečin v rami je poleg anamneze in kliničnega pregleda pogosto potrebna dodatna diagnostična obdelava. Osnovna diagnostična metoda je rentgensko slikanje ramena v več projekcijah, za hiter pregled tudi preiskava z ultrazvokom. Najpomembnejša preiskava pa je magnetna resonanca ramenskega sklepa.

Pri bolečinah v rami v akutni fazi do 48 ur mirujemo tako, da je roka prislonjena ob telo, najbolje v ruti pestovalnici. Izogibamo se gibom in položajem, ki stanje poslabšujejo, lahko vzamemo zdravila za lajšanje bolečin (paracetamol, metamizol, nesteroidni antirevmatiki). Boleči del rame hladimo tako, da ramo masiramo večkrat dnevno z ledom, ovitim v tkanino, do 5 minut, dokler koža ne pordi in se bolečina ne zmanjša. Če se ob teh ukrepih stanje v enem tednu ne izboljša, obiščemo zdravnika družinske medicine. Ta na osnovi anamneze in kliničnega pregleda postavi delovno diagnozo in se odloči za nadaljnje zdravljenje, po potrebi pa za dodatno diagnostiko. Znaki, ki nakazujejo na resnejšo težavo, so nenaden pojav močnejših bolečin, ki preprečujejo uporabo roke, opazno omejen obseg gibljivosti sklepa, nočne bolečine ter bolečina, ki vztraja kljub počitku, hlajenju in jemanju antirevmatikov. V takšnih primerih je nujen pregled pri zdravniku.

Po izboljšanju simptomov je pomembno redno, vsakodnevno izvajanje naučenih vaj. Pomembna je pravilna drža. Doma in na delu moramo zmanjšati in prilagoditi obremenitve, kot so pravilno dviganje in prenašanje težjih bremen. V subakutni fazi pride v poštev tudi protibolečinska elektroterapija. Če s konzervativnimi metodami zdravljenja ne izboljšamo funkcije in ne zmanjšamo bolečine, je potrebna razširjena diagnostika in razmislek o operativnem zdravljenju. Veliko pa lahko za preprečevanje bolečin v rami storimo sami. Pri degenerativnih okvarah rame so najpogostejši vzrok okvare ponavljajoči se nefiziološki gibi doma in na delovnem mestu. Najpomembnejši ukrep je torej prilagoditev delovne površine, ki naj ne bo nad višino ramen. Dela s ponavljajočimi se gibi pod uporom nad višino ramen so pri bolnikih z bolečino v rami odsvetovana. Pri sedečih poklicih je pomembna višina sedeža. Med delom je potrebno poskrbeti za krajše premore za sprostitvene vaje. Pomična bremena je bolje vleči kot potiskati.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine