Bolečina v hrbtenici je eden najpogostejših razlogov za odsotnost z dela. Prizadene oba spola enako pogosto, v večini primerov se samodejno umiri po nekaj dneh ali tednih, le redko se zgodi, da traja več mesecev in se spremeni v kronično.

Vratni in ledveni del hrbtenice sta najbolj gibljiva in hkrati najbolj obremenjena predela, zato se bolečina najpogosteje pojavi prav na teh mestih. Poznamo mehanično bolečino, bolečino zaradi utesnitve živčnih korenin, poškodb ali patoloških zlomov vretenc, bolečino vnetnega vzroka, lahko tudi zaradi okužbe ali zaradi novotvorb. Pri manj kot odstotku bolnikov izvirajo vzroki iz zelo resne patologije bolečine v hrbtenici. Dejavniki tveganja za pojav bolečin v hrbtenici so telesna nedejavnost, slaba telesna drža, nepravilni gibi, prevelika obremenjenost in nepravilni položaji na delovnem mestu, pretirana športna dejavnost, debelost in ponavljajoči se stresi. Pomembno vlogo igra tudi genetski vpliv.

PAZLJIVOST TUDI PRI VRTNARJENJU IN REKREACIJI

Poškodbe sklepov in hrbtenice se običajno ne zgodijo takrat, ko spimo, temveč ko je hrbtenica izpostavljena silam gibanja. Gibanje ni vedno in samo zdravo. Tekači se, na primer, kar pogosto srečujejo z bolečinami v hrbtenici, predvsem v križnem predelu. Bolečine v hrbtenici se lahko pojavijo tudi med samo rekreacijo oz. po njej. Nenadno ali pa po dalj časa trajajočih stresnih obremenitvah lahko namreč prihaja do manjših ali večjih poškodb mehkih tkiv, kot so mišice, tetive, ligamenti. Bolečina v hrbtenici se pojavi zato, da nas opozori, da nekaj delamo narobe in s pravilnimi ukrepi se jo da preprečiti. Ključnega pomena je primerna tekaška obutev, tehnika teka, ustrezno ogrevanje in ohlajanje.

Vrtnarjenje večini pomeni sprostitev, zato marsikdo ne pomisli, da je lahko prav vrtnarjenje vzrok za bolečine v križu. Redkokdo se pred aktivnim delom na vrtu primerno ogreje in opravi raztezne vaje. Gibi telesa pri vrtnarjenju (sklanjanje, klečanje, okopavanje, pletje …) lahko namreč povzročijo napetost v mišicah in poškodbe zaradi ponavljanja. Pogostokrat nam ti gibi povzročijo mišične krče, ki se razvijejo v bolečino in zakrčenost. Da se izognemo bolečinam v križu in hrbtu, naj pri vseh gibih naš hrbet ostane kar se da zravnan. Delajmo s trebušnimi in nožnimi mišicami. Pomembno je, da težje stvari dvigujemo z nogami in ne hrbtom, ne počepajmo do konca in ne vstajajmo na silo. Kombinirajmo različne aktivnosti med sabo, da lahko redno zamenjamo gibanje in ne ponavljamo predolgo enih in istih gibov. Zato je še posebej pomembno, da si med samim delom večkrat vzamemo odmor. Našteto nam lahko pomaga, da preprečimo neželene bolečine v križu in hrbtu.

KAJ LAHKO STORIMO SAMI IN KDAJ JE TREBA K ZDRAVNIKU

Večina bolečin izzveni v šestih tednih, ob daljšem poteku govorimo o subakutnih oz. kroničnih bolečinah (več kot tri mesece). Začetno zdravljenje je vedno protivnetno in protibolečinsko. Ob akutni bolečini, torej prvih 48 ur, svetujemo mirovanje, nežno masažo s protibolečinskimi mazili, hlajenje in lokalno nameščanje protibolečinskih obližev. Poiščite ustrezen položaj, v katerem se bolečina omili. Po nekaj dneh pa bodo blagodejno učinkovali topli obkladki (grelne blazinice) in fizioterapija. Vsaj v začetnem obdobju je priporočljivo jemanje protibolečinskih zdravil v rednih časovnih razmakih, saj tako preprečimo pretirano razbolelost prizadetega področja. Glede izbire zdravila se posvetujte z izbranim zdravnikom.

V času trajanja bolečine se izogibajte težjim opravilom, prisilnim držam, dvigovanju bremen in nenadnim gibom. Po izboljšanju pa je zdravljenje usmerjeno predvsem v preprečevanje ponovitev. Ključni sta krepitev mišic trupa in redna telesna aktivnost. Vzdržujte primerno telesno težo, ne kadite in se naučite dvigovati bremena (s počepom in zravnano hrbtenico). Med delom večkrat vstanite, se pretegnite in sprehodite. Odsvetovana je tudi nošnja previsokih pet, za pravilno držo je primerna višina pete, ki naj ne presega petih centimetrov.

Če se bolečine v nekaj dneh ne omilijo, je potreben pregled pri izbranem zdravniku. Zdravniško pomoč poiščite takoj, če gre za hudo bolečino, ki se širi v noge, kadar so prisotni mravljinčenje, oslabelost nog, težave pri hoji, motnje pri odvajanju seča in iztrebljanju blata, omrtvelost v predelu presredka in spolovila (jahalne hlače), bolečine v trebuhu ali zvišana telesna temperatura. V teh primerih sta potrebna takojšnja diagnostika in zdravljenje.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine