S prihodom pomladi se veliko ljudi odpravi v gozd, tudi po čemaž. Pri nabiranju čemaža je potrebna posebna previdnost, da ga ne zamenjate z nevarnim jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico.

Čemaž je divje rastoča samonikla rastlina. Zaradi močnega vonja po česnu ga v naravi zaznamo, še preden ga zagledamo. V Sloveniji je prisoten na skoraj celotnem ozemlju države. Uspeva na svetlih pobočjih mešanih gozdov, predvsem na vlažnih, humoznih, vendar dobro odcednih tleh, na senčnih lokacijah pri visoki zračni vlagi. Pojavlja se od marca do konca maja ali celo junija, cveti konec aprila. Zaradi svoje arome in okusa je čemaž cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Iz njega lahko izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga kot začimbo dodamo v solate.

Napaka pri nabiranju je lahko usodna

Pomladno nabiranje rastlin zahteva njihovo ustrezno poznavanje. Predvsem če v naravi iščete čemaž, saj obstaja nevarnost zamenjave z njemu podobnimi strupenimi rastlinami. Najpogosteje prihaja do kontaminacije nabranih listov čemaža ali zamenjave z jesenskim podleskom, lahko pa tudi s šmarnico in belo čmeriko. Obstajajo pa bistvene razlike med njimi in čemažem, ki jih je treba poznati. List čemaža ima dobro vidno stebelce, mladi listi imajo krajšega, starejši pa do deset centimetrov dolgega, vendar dobro razvitega. Listi podleska izraščajo iz čebulice tako, da ovijajo drug drugega in nimajo stebla, tudi listne žile so v primerjavi s čemaževimi bistveno bolj izražene in listi bolj robustni, debelejši ter predvsem brez značilnega vonja po česnu. Pri šmarnici so največja podobnost s čemažem listi, ki pa so pri šmarnici mnogo trši in rastejo v parih, medtem ko so cvetovi popolnoma drugačni in imajo poseben in izrazit vonj, ki ga vsi dobro poznamo. Cvetovi pri šmarnici so vzdolž stebla nanizani eden za drugim, vsak je v obliki zvončka, medtem ko ima čemaž na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, sestavljen iz majhnih cvetkov. Ker se zastrupitve zaradi zamenjav ali onesnaženj s spomladanskim podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih omenjenih rastlin končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju izjemnega pomena. Pri nabiranju naj vas ne zavedejo obsežni sestoji, ne žanjite rastlin vsepovprek. Odtrgajte vsak list posebej, da se med nabrane rastline ne prikrade kakšna strupena, ki uspeva na istem rastišču in je podobna čemažu.

Jesenski podlesek vsebuje zelo strupen alkaloid kolhicin, ki je smrtno nevaren že v majhnih odmerkih. Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od 2 do 12 ur po zastrupitvi postane bolnikom slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Od 24 do 72 ur po zastrupitvi se pojavijo okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko spremljajo slabost, bruhanje, driska, glavobol, meglen in skakajoč vid, mravljinčenje, oslabelost, počasen srčni utrip, nizek krvni tlak in prehodno izguba zavesti. Zastrupitev traja 12 ur. Zastrupitev zaradi zamenjave s čemažem pa je zelo redka pri šmarnici. Prej se ta pojavi zaradi zamenjave njenih plodov z jagodami, največkrat pri otrocih. Strup šmarnice povzroča pekočo bolečino v ustih, slabost, bruhanje, glavobol, motnje vida in srčnega ritma. Šmarnica vsebuje dražilne saponine in glikozide. V medicini uporabljamo glikozid digoksin, ki je učinkovito zdravilo.

Kako ukrepati pri sumu na zastrupitev

V primeru prebavnih težav po obroku čemaža moramo torej pomisliti na zastrupitev z naštetimi strupenimi rastlinami. V teh primerih je zato pomembno čim prej obiskati urgentno ambulanto in s seboj prinesti zaužito rastlino, saj se na podlagi tega, za zastrupitev s katero rastlino gre, določi tudi zdravljenje. Postopek prve pomoči pri zastrupitvah:

Za pomoč pokličemo številko 112 oz. osebnega ali dežurnega zdravnika.
Sporočite:
kdo kliče in kje je prišlo do zastrupitve,
kdo se je zastrupil oz. koliko oseb se je zastrupilo,
s katerim strupom in koliko strupa,
kdaj,
prizadetost ponesrečencev (stanje zavesti, težave z dihanjem,
prisotnost pulza, krvavitev, bruhanje, bolečine …).

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine