Kmetijske poklice je treba podpreti s štipendijami
Barbara Remec
Kmečki glas

Torek, 26. februar 2019 ob 14:40

Odpri galerijo


Učenci, ki v letošnjem letu končujejo devetletko, se bodo morali v prihodnjih tednih odločiti o tem, kje želijo nadaljevati šolanje. O pomenu formalnega izobraževanja v kmetijstvu za razvoj slovenskih kmetij in podeželja je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je v sodelovanju s konzorcijem biotehniškim šol pripravila novinarsko konferenco.

Potreba po poklicni usposobljenosti na slovenskih kmetijah je zelo velika, opozarja KGZS. Strokovni odbor za šolstvo, ki deluje v okviru KGZS, vodi pa ga Peter Pribožič, izpostavlja tudi to, da je treba spremeniti način ugotavljanja deficitarnih poklicev in s tem povezanega štipendiranja. Poklica kmeta namreč ni na seznamu deficitarnih poklicev, zato dijaki teh programov nimajo možnosti prejemanja štipendije iz javnih sredstev.

Statistika kaže, da je izobrazba nosilcev kmetijskih gospodarstev še vedno prenizka, zato na KGZS poudarjajo pomen formalne izobrazbe v kmetijstvu. Tako meni tudi direktor KGZS Branko Ravnik: »Poklicem v kmetijstvu je treba nameniti večjo veljavo in promocijo, da bomo ohranjali obdelanost, na ta način skrbeli za razvoj slovenskega podeželja in spodbujali pridelavo slovenske hrane. KGZS predlaga, da bi lokalne skupnosti uvedle možnost štipendiranja dijakov, bodočih nosilcev kmetijske dejavnosti na podeželju.« Poudaril je še, da je pomembno, da se mladi, ki se odločajo za poklic kmeta, tudi izobražujejo in pridobivajo znanje s tega področja.

KMET, DEFICITARNI POKLIC

Na KGZS deluje Odbor za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj, ki obravnava aktualne vsebine na tem področju. Kot je povedal predsednik odbora Peter Pribožič, ugotavljajo, da »pri popisu deficitarnih poklicev seznami ne kažejo realnih potreb v kmetijstvu. S sedanjo metodo ugotavljanja deficitarnih poklicev ne zaznajo potreb, ki nastajajo na kmetijah, zato poklica kmeta ni na seznamu. Na slovenskih kmetijah pa je potreba po poklicni usposobljenosti velika, posebno pri mladih prevzemnikih kmetij. Ker metodologija ne zaznava pomanjkanja na kmetijah, za ta namen ni mogoče pridobiti državne štipendije. Te pa so še kako potrebne, da bi se mladi lažje odločali za vpis v kmetijske izobraževalne programe.«

UČILNICA NA PROSTEM

Težave, ki so hkrati največji izziv za biotehniške oziroma kmetijske šole, so povezane s financiranjem, predstavila pa jih je ravnateljica Biotehniške šole Šolskega centra Nova Gorica Barbara Miklavčič Velikonja. Za razliko od mnogih drugih srednjih šol so biotehniške šole posebne, saj imajo posestvo, ki ga morajo vzdrževati. »Kmetijske šole imamo stroške, ki jih druge šole nimajo, saj praktični pouk dijaki opravljajo na posestvih. Na njih poleg delovne sile rabimo primerne stroje in opremo, da lahko dijaki pridobivajo praktično znanje za svoj poklic. Nekateri programi na kmetijskih šolah v Sloveniji ne dosegajo zadostnega števila vpisanih dijakov (meja je 26 dijakov), zaradi česar imamo težave pri izvajanju programa in opremljanju šolskih posestev ter učnih delavnic. Financiranje kmetijskega šolstva je razdeljeno med dve ministrstvi – šolsko in kmetijsko. Osnova financiranja je glavarina po učencu, ki pa ne zadošča za uspešno izvedbo učnih programov in sodobno strojno opremljenost posestev. Za kmetijske programe bi bilo nujno spremeniti način financiranja, da bi omogočil tudi ob manjšem številu vpisanih dijakov kakovostno izvedbo programov,« je povedala Miklavčičeva.

Jure Žibert, dijak triletnega programa na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, ocenjuje, da je bila odločitev za šolanje v Postojni prava: »Dobil sem veliko praktičnega znanja, ki mi koristi pri gospodarjenju v domačem 20-hektarjev velikem gozdu. Ker pa na kmetiji pitamo bike, sem se odločil nadaljevati izobraževanje še za dve leti na Biotehniškem centru Naklo. Verjamem, da si bom s pridobljenim znanjem ustvaril delovno mesto na kmetiji, da bom uspešno kmetoval in bo kmetija napredovala. Verjamem, da bom s svojim delom lahko preživljal družino in pozneje tudi svoje otroke navdušil za to, da bodo nadaljevali razvojem kmetije,« je z optimizmom in samozavestjo končal Jure.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Nov 2019 at 11:50

85 ogledov

Prvi festival ajdovih jedi
Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ta konec tedna pripravlja edinstven dogodek - Festival ajdovih jedi. Osrednje dogajanje se bo začelo v soboto, 16. novembra 2019, ob 14. uri v središču kraja, Hiši žive dediščine. Pripravljajo dve kulinarični delavnici in sicer, ob 14. uri bodo članice Društva kmetic Bizeljsko prikazale, kako pripravljajo bizeljski ajdov kolač, nato pa bodo gostiteljice prikazale izdelavo izvrstne Vinjevrške pogače. Prisluhnili boste lahko tudi dvema strokovnima predavanjeme, ob 15. uri bo o tem, da ajda sodi na  polja pod Gorjanci govorila Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo in travništvo na KGZ Novo mesto, za njo pa bo o ajdi v prehrani predaval Drago Košak, univ. dipl. inž. živ. teh. Ob 16. uri se bo festival nadaljeval s kulturnim programom in predstavitvijo razstave ajdovih jedi, ki jih bodo ponudili tudi v pokušino. Predstavljala se bosta tudi dva mlina: Košak in Rangus.

Wed, 13. Nov 2019 at 15:43

121 ogledov

Dijaki izdelujejo leseno plovilo
Na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna (SGLŠ) so se dijaki lotili posebnega in zahtevnega izziva. Pod budnim očesom ameriškega mentorja Archa Davisa izdelujejo imenitno leseno plovilo. Za dijake postojnske šole to ni prvi tovrstni izziv, saj imajo že nekaj izkušenj z izdelovanjem čolna. Čoln bo končan kmalu, krstili pa ga bodo prihodnje leto v Piranu. Več o projektu v 47. številki Kmečkega glasa.

Tue, 12. Nov 2019 at 12:31

244 ogledov

Mladi gospodar Uroš Hovnik
Obiskali smo kmetijo Hovnik v Selah na Koroškem, kjer že tretje leto gospodari letošnji zmagovalec tekmovanja za mladega gospodarja leta, Uroš Hovnik. Mladenič je že od malih nog zagnan za kmetovanje, povečuje stalež krav molznic v hlevu in razmišlja o gradnji novega, sodobnega hleva za živino. O tem, zakaj je izbral poklic kmeta, kako poteka delo na njihovi kmetiji ter kakšne načrte ima, preberite v 46. številki Kmečkega glasa.

Thu, 7. Nov 2019 at 14:49

313 ogledov

Nekaj sestavin in veliko veselja
Za pripravo testenin ne rabimo veliko sestavin, rabimo pa čas, saj je potrebno kar nekaj ročne spretnosti, da nam uspejo. Da bi ljudi ponovno navdušili za izdelavo testenin doma, smo pri Založbi Kmečki glas konec poletja izdali knjigo slovenske avtorice Saše Drobnič Škrjanec z naslovom Ta domače testenine. Vse, kar je treba vedeti za pripravo najboljših testenin nam je avtorica razkrila na kulinarični delavnici. Več v 46. številki Kmečkega glasa. Knjigo TA DOMAČE TESTENINE lahko naročite v spletni knjigarni.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:16

131 ogledov

Inovativni mladi kmet je Igor Paldauf
Naslednji dve leti bo naziv Inovativnega mladega kmeta nosil Igor Paldauf iz Vučje vasi, ki so ga izbrali med osmimi letošnjimi kandidati. Nagrado mu je podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani. Zmagovalka spletnega glasovanja, ki ga je pripravila ZSPM, pa je postala Katja Temnik, edina ženska kandidatka. Več o izboru v 45. številki Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:15

162 ogledov

Inovativni mladi kmet je Igor Paldauf
Naslednji dve leti bo naziv Inovativnega mladega kmeta nosil Igor Paldauf iz Vučje vasi, ki so ga izbrali med osmimi letošnjimi kandidati. Nagrado mu je podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani. Zmagovalka spletnega glasovanja, ki ga je pripravila ZSPM, pa je postala Katja Temnik, edina ženska kandidatka. Več o izboru v 45. številki Kmečkega glasa.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaDragica HericKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetijske poklice je treba podpreti s štipendijami