Temperatura pod šotorom v središču Jurovskega Dola se je preteklo soboto stopnjevala iz minute v minuto. Tam se je namreč zbralo dvaindvajset ekip članic društev kmečkih in podeželskih žena, ki so se pomerile v spretnostnih igrah na štirinajstih državnih ženskih kmečkih igrah. Te so pod okriljem Zveze kmetic Slovenije gostile članice Društva kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki so svojo nalogo opravile izvrstno. Čeprav je navada, da igre organizirajo zmagovalke, je bil razplet lanskih iger tak, da sta prvo- in drugouvrščeno društvo že gostili državne ženske kmečke igre, zato sta organizacijo predali tretjeuvrščenim. Te so svojo nalogo opravile odlično. Zamislile so si zanimive in duhovite igre, zato je bilo vzdušje med tekmovalkami sproščeno, a napeto. V prvih štirih igrah so se preskusile vse ekipe, v štirih finalnih pa le še osem najboljših ekip. Prepričljivo so zmagale Mirnopečanke, ki so v zadnjih treh letih vedno na zmagovalnih stopničkah: predlani so zmagale, lani so bile tik pod vrhom, letos pa so bile spet nepremagljive. Več v reportaži na 20. strani Kmečkega glasa.

Dijaki in dijakinje Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so se udeležili 18. evropskega prvenstva v gozdarskih veščinah, ki je bilo zadnji konec tedna v mestu Svenljunga na Švedskem. V 2000 kilometrov oddaljen kraj so odpotovali: Ines Frančeškin, Karolina Kolenko, Patricija Oražem, Petra Košir, ki so sestavljale dekliško ekipo, Patrik Kraševec, Domen Dekleva, Jaka Rupnik, Žiga Kolar pa fantovsko. Na tekmovanju so jih spremljali trenerji obeh ekip. Čestitke si zaslužijo prav vsi tekmovalci, posebno pa Ines Frančeškin, ki je postala prva Slovenka v zgodovini evropskih prvenstev v gozdarskih veščinah za dijake in študente, ki je dosegla naziv evropske prvakinje. Več v 24. številki Kmečkega glasa.

Na vse zmagovalce tekmovanja za mlado kmetico in mladega gospodarja leta smo na Kmečkem glasu ponosni, zato z njimi ohranjamo stike še dolgo po tem, ko predajo naziv. Skupaj smo obredli že zajeten del naše lepe dežele, spoznavali naše krajevne in kulturne bisere, z navdušenjem opazovali napredek in razvoj na njihovih kmetijah ter se vsaj enkrat na leto srečali na sproščenem druženju ob dobri hrani in pijači. Vsakič se razidemo dobre volje in z obljubo, da se kmalu spet srečamo. Da bo naše naslednje druženje v Spodnji savinjski dolini smo vedeli že decembra lani, ko nas je na hmeljarsko-pivovarsko kmetijo v Spodnje Grušovlje povabila Marta Rojnik. »Okušali smo vina vseh vinorodnih dežel, mi pa bi vam radi predstavili piva iz naše pivovarne Green Gold Brewing,« je bilo Martino povabilo. Seveda smo se strinjali in se konec maja srečali v dolini zelenega zlata na njihovi domačiji. Več v 23. številki Kmečkega glasa

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ČZD Kmečki glas s časopisom Kmečki glas in Časnik Finance s portalom Agrobiznis vabijo k sodelovanju v akciji S kmetije za Vas. KDO LAHKO SODELUJE? Kmetije, ki pridelujejo, predelujejo in prodajajo pridelke in izdelke ali tržijo turistične in druge storitve. KAJ IN KAKO OCENJUJEMO? Prijavljene kmetije obišče strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki organizatorjev akcije. Ta ocenjuje: IZVIRNOST, DOMISELNOST ter UČINKOVITOST PROMOCIJE in PRODAJE. RAZGLASITEV NA AGRI Akcija se konča na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Najboljša kmetija v posamezni kategoriji: 1 – pridelava/predelava, 2 – turizem/storitev bo prejela priznanje ZLATA SONČNICA, ČZD Kmečki glas vsaki podarja še denarno nagrado po 150 evrov, KGZS pa brezplačni oglas v glasilu Zelena dežela v vrednosti 650 evrov. Preostale sodelujoče kmetije prejmejo letni dostop do www.finance.si in letno naročnino na petkov časopis Finance z rubriko Agrobiznis ter priznanje za sodelovanje. Vse kmetije bodo predstavljene na sejmu, v tedniku Kmečki glas in spletnem portalu www.kmeckiglas.com, v časniku Finance in na portalu agrobiznis.si ter v glasilu KGZS Zelena dežela. KAKO IN DO KDAJ SE LAHKO PRIJAVITE? Prijavite se lahko do 5. junija 2019, na e-naslov: kgzs@kgzs.si ali pisno na naslov: KGZS, Gospodinjska 6, 1000 Ljubljana s pripisom S KMETIJE ZA VAS 2019. V prijavi navedite: ime in priimek ter točen naslov, številko prenosnega telefona ter kratek opis kmetije in vaše ponudbe oz. storitev.

Za praznovanje častitljivega jubileja, petinštirideseto obletnico povezovanja kmečkih žena in deklet iz Trebnjega, so si članice Društva podeželskih žena Tavžentroža izbrale prelepo lovsko kočo v Velikem Gabru. Tam so se zbrale članice društva ter številni ugledni gostje, ki so »rožicam« prinašali čestitke, ker tako lepo in že tako dolgo »cvetijo«.Za praznovanje tako visokega jubileja je najstarejše tovrstno stanovsko društvo pri nas pripravilo slovesnost, na kateri so s ponosom razvile prvi prapor društva. Več v 22. številki Kmečkega glasa.

Pisalo se je leto 1990, ko se je skupina zanesenjakov iz Turističnega društva Ptuj in strokovnih služb današnjega KGZ Ptuj odločila povabiti gospodarje in gospodinje kmetij, naj svoje domače dobrote prinesejo na senzorično ocenjevanje in razstavo. Kako težko jih je bilo pritegniti k sodelovanju, nam pove skromno število prijavljenih izdelkov. Le 97 jim jih je uspelo zbrati, uvrstili pa so jih v tri ocenjevalne skupine: krušne, mesne in mlečne. Oranje ledine je bilo najtežje, a prireditelji so verjeli v svojo zamisel in že naslednje leto je bil odziv kmetij, ki so takrat že predelovale svoje pridelke, petkrat večji - več kot 500 izdelkov si je bilo mogoče ogledati v našem najstarejšem mestu, na Ptuju. V naslednjih letih in desetletjih je bilo izdelkov vsako leto več, bili so raznovrstnejši, zato se je večalo tudi število izdelčnih skupin: letos jih je bilo že 15, zadnje so dodali čaje. Posebno mesto na Dobrotah slovenskih kmetij so vedno imele krušne dobrote, ki z mamljivim vonjem vabi k ogledu obiskovalce v samostansko jedilnico minoritskega samostana sv. Petra in Pavla. Tam je bilo letos razstavljenih 176 izdelkov iz žit: raznovrsten kruh in druge kvašene dobrote, flancati, drobno pecivo, sadni kruh in kraljica praznične mize – potica. Te so v prerezu kazale svojo polžasto sredico, idealno razmerje testa in nadeva ter spretnost gospodinj, ki so jih izdelale. Največ jih je bilo nadevanih z orehi pa tudi z makom, čokolado, hruškami, pehtranom, rozinami, korenčkom, posebni sta bili podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih krhljev ali suhih hruškovih krhljev, lahko pa tudi obojega, in špehovka. Potico so prireditelji dogodka izbrali za osrednji simbol jubilejne tridesete razstave, v nedeljo pa podelili tudi certifikat z zajamčeno tradicionalno posebnostjo prvi kmetiji, ki peče Slovensko potico po zaščiteni recepturi. Prejela ga je Barbara Štern iz Turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom.