Na višino starostne pokojnine vplivata višina pokojninske osnove in dolžina dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi tudi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine, ki navzgor ni omejena: daljša je pokojninska doba, višji je odstotek za njeno odmero. Med različnimi skupinami zavarovancev so kmetje tisti, ki prejemajo najnižje pokojnine. Kar 51 % kmečkih upokojencev za opravljeno polno delovno delo prejema do 250 evrov na mesec in kar 97 % do 500 evrov na mesec. To pomeni, da le redko kateri vsak mesec na račun prejme več kot 500 evrov.Več v 42. številki Kmečkega glasa.

Ena prvih in najstarejših kmetijskih šol v Sloveniji, Biotehniška šola Rakičan, ta mesec praznuje visok jubilej - 80. obletnico izobraževanja za kmetijske poklice. V svoji bogati zgodovini se je rakičanska šola srečala s pomembnimi mejniki in težkimi preizkušnjami, ki so jih uspešno prebrodili. Njeno vodstvo ter pedagoški in strokovni delavci so si vsa desetletja prizadevali ostati sodobna in kakovostna izobraževalna ustanova v pomurski regiji in to jim z uvajanjem novosti ter zagotavljanjem primernih učnih pogojev tudi uspeva. Več v 42. številki Kmečkega glasa.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki ji je uspelo ohraniti tradicionalno sirarstvo, čeprav je bilo v povojnih letih pahnjeno na rob preživetja. Nekaj lokalnih posebnosti smo takrat izgubili, večino pa vendarle ohranili ali na novo obudili. Na srečo se je peščica sirarjev pravočasno zavedela, da izgubljamo del naše dediščine, izdelavo sira iz surovega mleka. To pa je tisto, kar daje čar kmečkim sirom in jih razlikuje od industrijskih. Največ zaslug za to, da danes lahko okušamo in uživamo v raznovrstnih kmečkih sirih, ima nekaj posameznikov, ki se je pred dvajsetimi leti povezalo in ustanovilo Združenje mali sirarjev, ob njegovi desetletnici preimenovano v Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Vanj je včlanjenih več kot sto sirarskih kmetij, več kot tristo pa je kmetij, ki predelujejo mleko na kmetiji. Pripadnost in predanost Združenju in sirarstvu sta bili vidni tudi na prvem Festivalu slovenskih sirov na Brdu pri Kranju, kjer je bilo v pokušino in prodajo ponujenih skoraj sto kmečkih sirov iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka, vseh oblik in okusov. Prav v vsakem se zrcali znanje naših prednikov, nadgrajeno s sodobnim znanjem in možnostmi, ki jih daje tehnologija. Več kot tisoč obiskovalcev enodnevnega festivala pa je dokaz, da ima kmečko sirarstvo med porabniki veliko podporo. Več si lahko preberete v reportaži na 32. strani Kmečkega glasa.

Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, se pred odprtjem vseslovenskega kmetijsko-obrtnega sejma sprehodimo po komendskem hipodromu, prizorišču živahnega tridnevnega dogajanja. Sejem že 23 let prirejata Občina Komenda in Konjeniški klub Komenda, ki mu že 40 let predseduje Lojze Lah, častni občan Občine Komenda, ki ima zasluge za to, da je kraj obudil dolgoletno zgodovino sejmarjenja v kraju in regiji. Tako kot se je večalo zanimanje vseh, ki so v Komendi želeli pokazati najboljše, kar ponujajo na trgu, so se večale tudi površine, na katerih se bohotijo jekleni konjički – traktorji vseh največjih svetovno znanih in priznanih blagovnih znamk, priključki, oprema ter vse potrebno za uspešno delo, pridelavo in prirejo na sodobnih kmetijah, vrtu in v gospodinjstvu. Prav raznovrstnost ponudbe komendski sejem označuje kot družinski sejem, saj na njem prav vsak v družini najde kaj zase. Letos se bo našteta ponudba razprostirala na 50.000 kvadratnih metrih, največ do sedaj. Več v 41. številki Kmečkega glasa.

V prestolnici hmeljarstva in pivovarstva se je konec septembra srečalo okoli 370 kmečkih in podeželskih žensk iz sedemnajstih stanovskih društev dveh sosednjih regij: celjske in koroške. Letošnje srečanje bilo že sedmo po vrsti, vsako leto vlogo gostiteljic prevzame eno od društev. Letos je bilo to Društvo podeželskih žena Občine Žalec, ki je ob pomoči KGZ Celje – Izpostava Žalec pripravilo družabni dan, začinjen z dobršno mero humorja, izvrstne hrane in pijače, pokušino piva pri žalski fontani ter predstavitvijo kraja, od koder so doma. Kot nam je povedala predsednica DPŽ Občine Žalec Marta Rojnik, je namen srečanja povezovanje kmečkih žena in dekleta obeh regij, navezovanje novih stikov, druženje in izmenjava dragocenih izkušenj. »S srečanjem pa želimo poudariti tudi vlogo žensk na podeželju in kmetijah,« je dodala Rojnikova. Več v 41. številki Kmečkega glasa na strani 20.

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je ob dvajsetletnici pripravilo izjemen dogodek - Festival slovenskih sirov. Ta je bil v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, kjer se je s po tremi svojimi izdelki predstavljajo 35 izvrstnih sirarjev iz vse Slovenije. Dogajanje so popestrile tudi kulinarične delavnice s priznanimi slovenskimi kuharji in prikaz sirjenja na planini in pokušine vseh ponujenih izdelkov. Več o festivalu, ki ga je obiskalo več kot tisoč obiskovalcev, boste lahko prebrali v 41. številki Kmečkega glasa.