Na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni bomo že 24. svečano podelili priznanja kmetijam, ki so sodelovale na letošnjem ocenjevanju S kmetije za Vas. Tričlanska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki organizatorjev akcije: ČZD Kmečki glas in tednik Kmečki glas, KGZS in Agrobiznis, je julija obiskala vse kmetije in jih ocenila po naslednjih merilih: označenostjo in urejenost dostopa do kmetije, celostno podobo kmetije, urejenostjo prodajnega in degustacijskega prostora, načinom neposredne prodaje, raznovrstnostjo in izvirnostjo ponudbe, prepoznavnostjo izdelkov, embalažo, komuniciranjem z javnostjo ter načinom pospeševanja prodaje in odnosom do kupca ter nastopom ponudnika in predstavitvi kmetije ob obisku.  Kratke predstavitve vseh kmetij lahko preberete v 34. številki Kmečkega glasa.

V naslednji številki Kmečkega glasa pripravljamo prilogo o dopolninlih dejavnostih na štirih straneh. V njej bomo predstavili tri uspešne kmetije, ki so svojo osnovno kmetijsko dejavnost nadgradile z dopolnilno: na družinski kmetiji Lamperček-Obrul iz Koritnega nad Oplotnico je hči Anja začela s predelavo mleka in sirarstvom, na zeliščarski kmetiji Fabinc pri Brežicah gojijo in predelujejo zelišča, v Halozah pa smo obiskali Erno Korošev, edino prediljo, ki izdeluje unikatne in modne pletenine ter dodatke. Predstavljamo tudi nekaj inovativnih izdelkov slovenskih kmetij. 

Testenine so verjetno najbolj hvaležna jed, ki je pripravljena mimogrede in se je nikoli ne naveličamo. Za pripravo niso zahtevne – velik lonec, vrela in osoljena voda ter pest teh ali onih testenin z najbolj preprosto omako so dovolj, da se nam ob krožniku pocedijo sline. Pa vendar lahko testenine nadgradimo iz vsakdanje jedi v imenitno, če se jih lotimo izdelati sami. Moka, jajce, voda in občutek gnetenja pod prsti lahko industrijske različico dvignejo na višjo raven, da bodo naše brbončice pele od zadovoljstva. Če menite, da se ni vredno potruditi za domače testenine, saj je na trgovinskih policah metre in metre dolga ponudba, vas bo prepričala Saša Drobnič Škrjanec. Po dvoletnem premoru za Založbo Kmečki glas namreč pripravlja knjigo o testeninah, v kateri bo razkrila vse svoje gostinsko znanje in spretnosti pri izdelavi testenin. Spomnimo, da je tudi svojo prvo knjižno kulinarično uspešnico izdala pri Založbi Kmečki glas; to so bile Jedi iz sklede, ki je bila ponatisnjena, na voljo pa je le še nekaj izvodov. Zato je bil čas, da jo ponovno povabimo k sodelovanju. TA DOMAČE SO NAJBOLJŠE »Razlogov za to, da si zavihamo rokave in se lotimo ta domačih testenin, je veliko,« pravi avtorica nove knjige. »Največja prednost in vrednost doma narejenih testenin je, da lahko sami izberemo kakovostno moko iz nam ljubega mlina ali od bližnjega kmeta. Testo umešamo z domačimi jajčki kokoši, ki se pasejo po dvorišču ali na sosedovi kmetiji. S testeninami se lahko poigramo na tisoč in en način – testo lahko obarvamo z naravnimi barvili, uporabimo svežo špinačo, domačo rdečo peso, korenček, bučo, ki je zrasla na sosedovi njivi … Lahko jih tudi rahlo aromatiziramo s svežimi zelišči, kot so bazilika, origano, majaron … ali jih olepotičimo s svežim cvetjem in nežnimi zelenimi lističi zelišč, kot so peteršilj, žajbelj, drobnjak,« razkriva Saša Drobnič Škrjenec, ki je zakuhala več kot 60 receptov. V knjigi so osnovni recepti za izdelavo testenin iz različnih vrst moke, kot so pirina, ajdova, kamutova. Naši zahodni sosedi Italijani testenine najraje delajo iz durum moke, ki v primerjavi z navadno pšenico vsebuje več beljakovin. »Zdrob pšenice durum vsebuje približno toliko mineralnih snovi kot polbela moka (tip 850). Na otip je podobna našemu belemu zdrobu, je zelo lepe rumene barve, zato so tudi testenine bolj rumene, kot če bi uporabili belo moko,« nas poduči avtorica. Čar domačih testenin je tudi v tem, da lahko naredimo iz ene vrste testa različne oblike testenin. Skuhamo jih še sveže, višek testenin pa lahko posušimo ali preprosto zamrznemo in porabimo pozneje. Kako zapremo raviole in oblikujemo torteline ter kako prikupne so lahko dvobarvne testenine, bo avtorica nazorno prikazala v knjigi, njem mož Mitja Škrjanec pa je njeno delo spremljal s fotoaparatom. Tako kot so testenine najboljše s pravo mero omake, bo tudi knjiga o testeninah bogato začinjena z mikavnimi fotografijami.

V začetku septembra si bo z znanjem in spretnostmi naziv mlade kmetice leta priborila že osemnajsta zmagovalka. Toliko je bilo namreč prireditev, na katerih so svoje moči merile predstavnice društev podeželskih žena po Sloveniji. Letos bo konkurenca huda, pomerilo se bo osem kandidatk. Letošnja prireditev bo spet na Koroškem, saj sta kar dve leti zapored naziv najboljše osvojili Korošici. Lani je na Prevaljah naziv predala Tatjana Ladinek, letos pa bo to storila Marjeta Šteharnik v Slovenj Gradcu. Za njo je že več kot polletni mandat, Marjeta pa s ponosom nosi osvojeni naziv in jo večkrat srečamo na prireditvah po Sloveniji. Organizator tekmovanja je ČZD Kmečki glas s tednikom Kmečki glas, vsako leto pa pri prireditvi sodelujejo tudi gostitelji, letos sta to Mestna občina Slovenj Gradec in Društvo podeželskih žena Mislinjske doline, ki ga vodi Jožica Jeromel. Nepogrešljiva pomoč pri prireditvi pa je tudi Zveza kmetic Slovenije. In kaj pripravljamo za vse kandidatke? Tako kot je navada, bomo vse povabili že dopoldan na sproščeno druženje z organizatorji prireditve. Skupaj si bomo ogledali nekaj okoliških zanimivosti in se sproščali pred pozno popoldanskim vrhuncem dneva. Tam vse kandidatke najprej čaka preskus znanja, najboljše tri pa še spretnostne igre. Pogoji za prijavo kandidatk so bili: kandidatka je stara med 18 in 40 leti, živi na registrirani kmetiji, zaposlena je lahko drugje, zaželeno je tudi, da je članica društva podeželskih oziroma kmečkih žena in deklet. Vseh osem kandidatk bomo v naslednjih tednih obiskali na njihovih domačijah, predstavljene pa bodo v avgustovskih številkah časopisa Kmečki glas in na spletnem portalu www.kmeckiglas.com. Takrat bomo objavili tudi strokovne teme, s katerimi se bomo morale spopasti pri prvem delu tekmovanja, tri najboljše bodo napredovale v finale. Tam se bodo morale izkazati še z ročnimi spretnostmi, k zmagi pa vsako leto pripomore tudi sreča – katera je bo imela največ, boste lahko spremljali v živo, če se nam boste pridružili. Prisrčno dobrodošli! Kandidatke za mlado kmetico leta 2019 1. Andreja BOGATAJ, Društvo kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj 2. Katarina DEMŠAR, Društvo podeželskih žena Blegoš 3. Renata KOBOLT, Društvo kmetic Dravograd 4. Brigita PETEK, Društvo podeželskih žena Gornja Radgona 5. Brigita RUPNIK, Društvo podeželskih žena Mirna Peč 6. Ida SIMONČIČ, Društvo kmetic Ajda 7. Albina SUŠEC, Društvo kmetic Mislinjske doline 8. Irena VIDEMŠEK, Društvo podeželskih žena Šaleška dolina

Društvo prijateljev agrarne ekonomike je objavilo šesti fotografski natečaj na temo Utrinki s podeželja. Namen natečaja je promocija kmetijstva in kmetijskih opravil v Pomurju ter poudariti pestrost in raznovrstnost podeželja tako za njegove prebivalce kot tudi obiskovalce. Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se ljubiteljsko ali profesionalno ukvarjajo s fotografijo. Natečaj je razdeljen na več kategorij: naravno in kulturno krajino ter različne življenjske prostore (polja, travniki, gozdovi, sadovnjaki, vinogradi …), življenjsko pestrost (rastline, živali…), kmetijska opravila, značilno kulturno krajino podeželja, značilne krajinske vzorce, ki gradijo prepoznavnost Pomurja (odprta in poseljena krajina). Pogojno so lahko na fotografijah tudi ljudje, če je njihova aktivnost povezana s kmetijstvom ali če vpliva na videz značilne kulturne krajine. Fotografija mora biti posneta v Pomurju, pri oddaji oziroma prijavi na natečaj pa morate fotografijo poimenovati in zapisati kraj fotografiranja. Fotografija mora imeti izvorno ločljivostminimalno 1600 × 1200 svetlobnih točk (pixlov), lahko je barvna ali črno-bela, zapisana v JPG-formatu. Vsak posameznik lahko odda največ dve fotografiji. Prijavljene fotografije morajo biti avtorske, avtorji poslanih fotografij pa se morajo strinjati s tem, da razpisovalec natečaja njihove fotografije uporablja za različne namene v svojih promocijskih gradivih (brošure, zloženke, spletne strani …). Natečaj poteka do 30. novembra 2019, fotografije pa lahko pošljete na e-naslov: info@dpae.si. Najboljša oziroma najlepša fotografija bo tista, ki bo na uradni Facebook strani Društva prijateljev agrarne ekonomike prejela največ »všečkov« decembra 2019. Promocija natečaja bo na okrogli mizi DPAE, ki bo januarja 2020, zmagovalec 6. fotografskega natečaja DPAE bo prejel praktično nagrado.

Večdnevno praznovanje občinskega praznika v Oplotnici se je začelo s srečanjem kmečkih in podeželskih žena iz dveh regij: celjske in koroške. To je bilo že osmo srečanje stanovskih društev teh dveh regij, njegovo organizacijo pa so letos prevzele članice Društva kmečkih žena Oplotnica. Oplotnica je manjša vasica pod Pohorjem, kjer živi okoli 4000 prebivalcev, kmetijstvo pa tam ostaja pomembna panoga. Tam so ženske povezane v Društvo kmečkih žena Oplotnica, ki se je razvilo iz nekdanjega aktiva v samostojno društvo ob ustanovitvi Občine Oplotnica. Društvo je imelo sprva le okoli 30 članic, zdaj pa jih je že 80, med njimi so tudi štiri deklice. So tudi eno redkih tovrstnih stanovskih društev, ki medse sprejme moške člane. »Z nami so Štirje revni, vsi so člani pevske sekcije in so prijetna poživitev v društvu. Pri petju se jim pridružijo še ljudske pevke, skupaj prepevajo ljudske pesmi, s katerimi bodo popestrili tudi današnji dan. Veliko dela smo imele z organizacijo dogodka in pripravami. Za prijetno počutje in obilno obložene mize smo poskrbele prav vse članice društva, ki upamo, da nam bo za več kot 400 udeleženk uspelo pripraviti nepozaben dan, saj smo vse naredile z veseljem in ljubeznijo. Želim vam, da bi se dobro počutile med nami in da bi bile zdrave,« je ganjeno povedala dolgoletna predsednica društva Marija Schmitt. Organizacija tako velikega dogodka je bila za malo društvo velik zalogaj, a so se Oplotničanke izkazale kot izvrstne gostiteljice.