V nedeljo smo na adventnih venčkih prižgali prvo svečko in se začeli pripravljati na božič. Iz kuhinje bo kmalu zadišalo po prazničnih dobrotah, na mizi bosta kraljevala potica in adventni venček. Tradicionalno ga spletemo iz raznovrstnega zimzelenja, nanj pritrdimo štiri sveče ter drugo okrasje iz naravnih materialov. Krajani Planice nad Framom so letošnje adventne venčke prvič izdelovali skupaj. V prostorih turističnega društva se je zbralo petnajst žensk in nekaj otrok, ki so ob prijetnem druženju okrasili vsak svoj venček. Svoje izdelke so najraje okrasile s storži, orehi, želodi in drugimi gozdnimi plodovi, suhimi jagodami, sušenim sadjem in jih zavezali s svilnatimi pentljami. Poleg okroglega venčka se je nekaj ustvarjalk odločilo tudi za druge oblike – podolgovate in v posodi. Po nekaj urah ustvarjanja pa so vse ponosno razstavile in se čudile, kako si niti dva nista podobna. Prvo tovrstno druženje je bilo vsem nadvse prijetno, zato bo delavnica postala tradicionalna.

Ko smo vstopili v hišo Ržkovih na Gorenjem Brdu, je omamno zadišalo po sveže pečenem kruhu. Bil je petek dopoldan, ko imajo na Kmetiji pr' Režen največ dela, a si je mladi gospodar leta Matej Ržek vseeno vzel čas za pogovor z nami. »Petek je naš najbolj delovni dan, saj takrat spečemo največ kruha, pa potice, jabolčni zavitek in rogljičke. To je dan za vse kvašene izdelke, piškotov ob petkih ne pečemo,« nam pove Matej, ko sedeva k mizi. V domači pekarni medtem z delom nadaljujeta oče Mirko in mama Francka, da se kaj ne zažge in da bo do večera vse nared za razvoz v soboto zjutraj. »Ob sobotah zjutraj razvozim vse izdelke na dve tržnici in v šest trgovin v Poljanski dolini, Kranju in okolici,« izvemo. Več v 49. številki Kmečkega glasa.

Tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta je največja prireditev ČZD Kmečki glas, s katero promoviramo delo mladih na kmetiji in podeželju. Prvo tekmovanje smo priredili že leta 1997 in od takrat se trudimo ohranjati stike z vsemi našimi zmagovalci. Ob koncu leta se z večino srečamo in pomenimo o dogajanju med letom na tradicionalnem adventnem srečanju, ko si zaželimo obilo vsega dobrega v novem letu. Zadnjih nekaj let se radi zberemo v kraju aktualnega mladega gospodarja, naslednje tekmovanje pa pripravimo bliže doma mlade kmetice. Tako imamo priložnost spoznavanja krajev in vasi po Sloveniji. Prvič letos pa smo se skupaj z mladimi gospodarji in kmeticami podali v tujino. Na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta smo skupaj odpotovali v Bruselj, kjer smo si z našim gostiteljem ogledali Evropski parlament ter druge pomembne evropske institucije in znamenitosti. Šestdnevno potepanje smo končali v Alzaciji v Franciji, deželi izvrstnih sirov in vina, in v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer smo ponosno razvili slovensko zastavo in zapeli nekaj slovenskih pesmi. Zapise z naše prve strokovne ekskurzije boste lahko prebrali v naslednjih treh številkah Kmečkega glasa.

Prava ljubezen ne mine, pravi Klemen Vodnjov, ki je kot otrok vzljubil delo v domačem sadovnjaku. Zvedavo je opazoval življenje dreves v vseh letnih časih ter si po tihem želel, da bi nekoč imel svojega. Veselje do sadjarstva pri Klemnu ni nikoli popustilo, zato je izbral Srednjo kmetijsko šolo v Kranju, nato pa ga je pot odpeljala drugam, v podjetništvo. Več dela je imel mladi podjetnik, bolj si je želel najti svoj mir in veselje v naravi. »Dlje časa sem iskal primerno zemljišče za sadjarstvo na legi, ki bi bila dovolj topla, da uspeva trta. Primerni bi bili Štajerska in Dolenjska. Povsem slučajno sem izvedel za opuščeno in zaraščeno kmetijo s staro hišo in enim hektarjema zemljišč na Zagriču na Dolenjskem. Kupil sem jo. Sprva je bilo to moje pribežališče ob koncu tedna, počasi sem obnavljal hišo, očistil zaraščeno zemljišče ter na novo nasadil sadna drevesa in 500 grmov aronije,« nam pripoveduje Klemen. Danes tu živi z družino: ženo Julio in njunimi štirimi otroci. Več v 48. številki Kmečkega glasa.

Ženski odbor pri Združenju evropskih kmetov in evropskih kmetijskih zadrug Copa Cogeca je razglasilo najuspešnejše projekte, ki jih vodijo evropske kmetice. Na njihov razpis je prispelo 35 prijav, med njimi tudi dve iz Slovenije. Na svečani razglasitvi so podrobneje predstavili pet finalistk, ki prihajajo iz petih evropskih držav: Poljske, Italije, Avstrije, Nizozemske in Francije. Zmagovalka petega razpisa z naslovom Inovativne rešitve za trajnostno kmetovanje je postala Magdalena Wegiel, ki je skupaj s hčerko obudila vzrejo rjave postrvi v ribnikih nacionalnega parka Ojcowski. Posebno priznanje je prejela Italijanka Sandra Quarantini za projekt Color Off (Brez barve, o. a.) in pridelovanje rastlin, iz katerih pridobiva naravna barvila. Več o finalistkah in slovenskih predstavnicah pa v 48. številki Kmečkega glasa.

V prilogi O zdravju lahko preberete, kako hormoni določajo naše razpoloženje in zdravje, in kako jih s pravilno prehrano uravnavamo. O razširjenosti diabetesa in o načinu življenja s to boleznijo smo se pogovarjali z Darjo Lovšin iz Zavoda Diabetes. Marsikaj lahko storimo tudi sami, da preprečimo ali vsak odložimo to bolezen. Pogovarjali smo se tudi z mag. Alenko Zapušek, ki nam je predstavila raznovrstne izdelke iz konoplje ter pomen in način njihovega uživanja v vsakodnevni prehrani. Zimske zdravstvene nevšečnosti boste lažje premagovali s toplotno terapijo mokso, ki jo lahko opravimo sami. Kakšne težave povzroča disleksija pri učenju in kako jo omilimo pa svetuje prof. defektologije Tanja Černe.